Jedro

ZGD-1 v prvem odstavku 482. člena določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Navedeno določilo, ki je kar zadeva pridobitev poslovnega deleža družbe specialno določilo, je povsem jasno. Kdor ni vpisan v register, se ne šteje za pridobitelja poslovnega deleža. Vpis pridobitve poslovnega deleža v register je glede na izrecno določilo prvega odstavka 482. člena ZGD-1 konstitutivne narave in ne deklaratorne narave, kot to zmotno navaja pritožnik.

Stranke postopka prisilne likvidacije so družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek (prvi odstavek 422. člena ZFPPIPP). Pritožbo proti sklepu v postopku zaradi insolventnosti ima pravico vložiti vsaka stranka postopka, druge osebe pa le, če tako določa zakon (126. člen ZFPPIPP). Ker pritožnica ni vpisana v register, ne velja za pridobitelja poslovnega deleža dolžnika oziroma za njegovega družbenika. To bi postala le, če bi bila vpisana v register kot pridobiteljica poslovnega deleža. Zato ni podana njena procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (proc. dej. 7) začelo postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom in imenovalo upravitelja v postopku.

2. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče na podlagi obvestila Finančne uprave RS, Davčnega urada Kranj, ugotovilo, da ima dolžnik neporavnane obveznosti do davčnega organa, nima bančnega računa, ima pa premoženje. Nadalje je sodišče ugotovilo, da dolžnik nima družbenika, saj je družbenik umrl. Podan je razlog za prenehanje družbe, saj družba nima družbenikov (šesti odstavek 521. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1).

3. Družba R. d. o. o. iz Ljubljane je zoper sklep vložila pritožbo (proc. dej. 11). V pritožbi je navedla, da je družbenik dolžnika. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ne začne postopka prisilne likvidacije in razreši upravitelja.

4. Pritožnica navaja, da je sodišče spregledalo dejstvo, da ima dolžnik družbenika. Pritožnica je v postopku stečaja zapuščine nad pokojnim A. A. kupila poslovni delež dolžnika, o čemer je pravnomočno odločeno s sklepom St 0000/2019 z dne 18. 8. 2020. Ta sklep v stečajnem postopku je konstitutivni način pridobitve deleža. Zato vpis novega družbenika v sodni register ni pomemben, saj je le deklaratornega značaja. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj za prenehanje dolžnika iz 521. člena ZGD-1 in ni podlage za začetek postopka prisilne likvidacije. Razen tega so bili s postopkom stečaja zapuščine seznanjeni vsi udeleženci predmetnega postopka. Pritožnik je sodišče večkrat opozoril na dejstvo, da je treba spremembo imetnika poslovnega deleža dolžnika ex offo vpisati v sodni register. Če bi sodišče v stečaju zapuščine postopalo zakonito, do predmetene situacije ne bi prišlo.

5. Pritožba se zavrže. 6. Pritožnica navaja, da je kupila dolžnikov poslovni delež v stečajnem postopku zapuščine St 0000/2019, ki ji je bil izročen s sklepom z dne 18. 8. 2020, ki je postal pravnomočen 5. 9. 2020. Pritožnica sama priznava, da ni vpisana v sodni register kot imetnica poslovnega deleža družbe. V zvezi s tem navaja, da je sklep o izročitvi poslovnega deleža kupcu v stečaju upoštevaje določila 342. člena ZFPPIP konstitutivne narave in bi moralo sodišče izvršiti vpis novega družbenika v register, ki je deklaratorne narave, po uradni dolžnosti.

7. ZGD-1 v prvem odstavku 482. člena določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Navedeno določilo, ki je kar zadeva pridobitev poslovnega deleža družbe specialno določilo, je povsem jasno. Kdor ni vpisan v register, se ne šteje za pridobitelja poslovnega deleža. Vpis pridobitve poslovnega deleža v register je glede na izrecno določilo prvega odstavka 482. člena ZGD-1 konstitutivne narave in ne deklaratorne narave, kot to zmotno navaja pritožnik.

8. Stranke postopka prisilne likvidacije so družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek (1. odstavek 422. člena ZFPPIPP). Pritožbo proti sklepu v postopku zaradi insolventnosti ima pravico vložiti vsaka stranka postopka, druge osebe pa le, če tako določa zakon (126. člen ZFPPIPP). Ker pritožnica ni vpisana v register, ne velja za pridobitelja poslovnega deleža dolžnika oziroma za njegovega družbenika. To bi postala le, če bi bila vpisana v register kot pridobiteljica poslovnega deleža. Zato ni podana njena procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije.

9. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da za prenos poslovnega deleža družbe veljajo določila drugega in tretjega odstavka 342. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 89. člena in 96. člena ZZK-1. Ta določila se nanašajo na primer, če je predmet prodajne pogodbe nepremičnina in se v skladu s četrtim odstavkom 342. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo tudi za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev in za izbris zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic na premičninah. ZFPPIPP pa ne določa, da bi se navedena določila smiselno uporabljala tudi za prenos poslovnega deleža družbe in vpis spremembe imetnika poslovnega deleža družbe v register. Na navedeno je pritožnico opozorilo že stečajno sodišče v postopku St 0000/2019 z dopisom septembra 2020. Pritožnica bi vpis pridobitve deleža v sodni register lahko predlagala že od pravnomočnosti sklepa o izročitvi poslovnega deleža kupcu St 0000/2019 z dne 18. 8. 2020, to je od dne 5. 9. 2020 dalje. Glede na navedeno so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za začetek postopka prisilne likvidacije, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

10. Ker je pritožbo vložila oseba, ki nima procesne legitimacije, je pritožbeno sodišče njuno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.