Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
(Tudi) po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice ni splošnega pravila, po katerem bi moral biti strankam zagotovljen vpogled v vse dokumente, na podlagi katerih izvedenec izdela svoj izvid in mnenje.
Revizija se zavrne.
Šesta toženka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe četrti in peti tožnici ter šestemu tožniku povrniti revizijske stroške v znesku 583,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
Četrti toženec sam krije svoje revizijske stroške.
1. P rva tožnica in drugi tožnik (zoper vseh šest tožencev) uveljavljata neveljavnost oporok pokojnega A. K. z dne 3. 1. 1995, 24. 9. 1998, 23. 9. 1999, 14. 9. 2000 in 23. 1. 2001; tretja tožnica (zoper šesto toženko) uveljavlja neveljavnost oporoke pokojnega A. K. z dne 23. 1. 2001; četrta in peta tožnica ter šesti tožnik (zoper šesto toženko) pa prav tako neveljavnost (le) te zadnje oporoke pokojnega A. K..
2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenim zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti oporoke pokojnega A. K. z dne 23. 1. 2001, sestavljene v obliki notarskega zapisa IO 02/01 notarke M., zavrnilo pa je tožbeni zahtevek prve tožnice in drugega tožnika za ugotovitev neveljavnosti ostalih oporok.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi prve tožnice in drugega tožnika ter šeste toženke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
3. Zoper del te sodbe, s katerim je bila potrjena ugotovitev neveljavnosti oporoke pokojnega A. K. z dne 23. 1. 2001, sestavljene v obliki notarskega zapisa IO 02/01 notarke M., je šesta toženka vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi ter vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Po njenem mnenju sta sodišči nižjih stopenj oporočno sposobnost A. K. napačno ugotavljali tudi z upoštevanjem njegovega stanja po sestavi oporoke, vse do njegove smrti; ugotavljanje dejanskega stanja je bilo napačno usmerjeno v čas po sestavi oporoke. Sporno je stališče sodišča druge stopnje, da izpodbijana odločitev temelji na bistveno identičnih izvedenskih mnenjih. To ne drži že zato, ker so bila izvedencema postavljena različna vprašanja, zaradi česar so bili različni tudi njuni odgovori oziroma zaključki. Ne glede na to pa je iz obeh izvedenskih mnenj razvidno, da oporočitelj ni bil sposoben smiselne in kompleksne presoje oziroma ni razumel pomena svojih dejanj, in sicer zaradi okvare krvnega obtoka (aterosklerotičnih sprememb), ki izhajajo iz obdukcijskega zapisnika. Ta, kot se je revidentka opredelila že v pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2007, zajema dogajanje po sestavi oporoke; sestavljen je bil približno tri mesece po smrti oporočitelja. Iz tega razloga ne more biti podlaga oziroma je pravno nepomemben za odločanje o oporočiteljevih sposobnostih v času izjave poslednje volje, pri čemer revidentka opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 24/2002 z dne 16. 10. 2002 in 59. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Sodišče pa je storilo tudi bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po revidentkinem mnenju je namreč sporno stališče pritožbenega sodišča, da je izvedenec dr. P. imel pooblastilo tudi za pribavo obdukcijskega zapisnika, saj mu sklep o njegovi postavitvi z dne 28. 2. 2006 tega ne omogoča. Če pa je izvedenec res imel to pooblastilo, bi morala biti revidentka s tem zapisnikom seznanjena, s čimer bi ji bilo omogočeno bolj tehtno izjavljanje o izvedenskem mnenju v delu, ki zadeva obdukcijski zapisnik. Šesta toženka je bila namreč seznanjena šele in zgolj s končnim izdelkom izvedenca, s čimer ji je bila njena pravica do sodelovanja v dokaznem postopku in do izjavljanja o rezultatih dokazovanja vsebinsko onemogočena. Brez dvoma je imel obdukcijski zapisnik v konkretnem postopku odločilen pomen za končno odločitev, da je bil oporočitelj oporočno nesposoben, saj je bil ključen za nastanek izvedenskega mnenja. Revidentka opozarja, da je že v pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2007 zahtevala pisno dopolnitev izvedenskega mnenja dr. T. tudi v delu, ki zadeva obdukcijski zapisnik, konkretno aterosklerotične spremembe. Te so, kot navaja izvedenka, nastajale dalj časa, ampak nastajale so tudi v času po sestavi oporoke. Izvedenski mnenji ne izkazujeta, koliko so aterosklerotične spremembe posledica dogajanja po 23. 1. 2001, je pa to bistvenega pomena za obravnavano zadevo. Zaradi nedostopnosti obdukcijskega zapisnika je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, pravica do poštenega sojenja, kot jo zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), in pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), pri čemer revidentka opozarja na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-271/07 z dne 3. 7. 2008. 4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki; nanjo so odgovorili četrta in peta tožnica ter šesti tožnik in četrti toženec. Predlagali so njeno zavrnitev.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Revidentka sama ugotavlja, da sta izvedenski mnenji dr. P. in dr. T. v bistvenem enaki, in sicer da pokojni A. K. v času sestave zadnje oporoke ( z dne 23. 1. 2001) ni bil sposoben smiselne in kompleksne presoje oziroma ni razumel pomena svojih dejanj. Revizijska graja, da je bilo ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi usmerjeno v čas po sestavi te oporoke, je neutemeljena. Oba izvedenca psihiatrične stroke sta pri izdelavi svojega izvida in mnenja sicer res upoštevala (tudi) rezultate obdukcije oporočitelja, vendar iz njunih dognanj izhaja, da se ugotovljeno stanje ateroskleroze ob njegovi smrti in stanje te v času sestave zadnje oporoke (manj kot tri mesece pred tem) nista bistveno razlikovali. Ne gre torej zato, da bi sodišči prve in druge stopnje pri presoji oporočne sposobnosti pokojnega A. K. kot pomembno šteli njegovo psihofizično stanje, spremenjeno po zapisu zadnje oporoke; revizijsko sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 24/2002 z dne 16. 10. 2002 je zgrešeno.
7. Revizijski očitek, da izvedenec dr. P. ni imel pooblastila (tudi) za vpogled v obdukcijski zapisnik, je zgolj posplošeno ponovljen pritožbeni očitek, na katerega je šesta toženka (že) dobila pravilen odgovor (ki ga ne omenja in z njim ne polemizira), zaradi česar Vrhovno sodišče teh razlogov sodišča druge stopnje ne bo ponavljalo. Pripomniti velja, da je v obdukcijski zapisnik vpogledala tudi izvedenka dr. T. in da je bistvena vsebina tega zapisnika(1) povzeta v dopisu Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani N. K., to je možu prve tožnice in očetu drugega tožnika, ki sta se na rezultate obdukcije o vzroku smrti A. K. in generalizirano aterosklerozo sklicevala v svoji pripravljalni vlogi z dne 10. 11. 2004, kateri sta ta dopis z dne 3. 12. 2001 tudi priložila (priloga A19). Poudariti je treba, da se je šesta toženka v svoji
pripravljalni vlogi z dne 20. 12. 2004 ( tudi)
glede teh navedb o vzroku smrti opredelila, v pripravljalni vlogi z dne 6. 7. 2006 pa je celo pojasnjevala vsebino obdukcijskega zapisnika . Že iz tega razloga tudi nadaljnji očitek revidentke –
ki je prav tako ostal na ravni splošnosti –
da naj bi bila zaradi nedostopnosti tega zapisnika kršena njena pravica do kontradiktornega postopka kot d el pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS, ne more biti utemeljen(2) . Revizijsko sodišče dodaja, da je revidentka v pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2007 izrazila vrsto pripomb in nestrinjanj z zaključki izvedenke dr. T. (vloga obsega šest strani), od katerih pa se le zelo majhen del nanaša na obdukcijski zapisnik(3) in aterosklerotične spremembe, pri čemer ugotovitve teh ni izpodbijala. Revidentka torej ni bila prikrajšana za pravočasno, učinkovito in tehtno izjavljanje o spornih izvedenskih mnenjih psihiatrične stroke. Revizijsko sodišče pripominja, da (tudi) po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice ni splošnega pravila, po katerem bi moral biti strankam zagotovljen vpogled v vse dokumente, na podlagi katerih izvedenec izdela svoj izvid in mnenje(4); konkretni primer pa se tudi bistveno razlikuje od tistega, na katerega se nanaša odločba Ustavnega sodišča RS Up-271/07 z dne 3. 7. 2008. Šesta toženka med postopkom ni nikoli zahtevala vpogleda v obdukcijski zapisnik, ki ne predstavlja pisne dokumentacije, s katero bi razpolagala le nasprotna stranka; prav tako ni nikoli podvomila v njegovo vsebino oziroma njeno verodostojnost; i
zvedenski mnenji dr. P. in dr. T. ne temeljita zgolj na tem zapisniku, ampak tudi na drugih medicinskih izvidih in zapisnikih(5) ter podatkih spisa(6); sodišči nižjih stopenj pa sta se pri presoji oporočne sposobnosti pokojnega A. K. v času sestave in podpisa njegove zadnje oporoke z dne 23. 1. 2001 oprli tudi na izpovedbe zaslišanih pravdnih strank in prič(7) in ne le na izvedenski mnenji psihiatrične stroke.
8. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V konkretnem primeru šesta toženka do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičena, ker z revizijo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), dolžna pa je četrti in peti tožnici ter šestemu tožniku (na isti pravni podlagi) povrniti njihove stroške za odgovor na revizijo v višini 583,30 EUR, ki jim jih je Vrhovno sodišče odmerilo v skladu z odvetniško in taksno tarifo. Odločitev o stroških odgovora na revizijo, ki ga je vložil četrti toženec, temelji na določbah tretjega odstavka 375. člena in 155. člena ZPP .
Op. št. (1): To sta ugotovitvi, da je A. K. umrl zaradi spontane masivne možganske krvavitve, do katere je prišlo zaradi aterosklerotičnih sprememb v steni žilja, in da je bila pri njem podana generalizirana oblika ateroskleroze.
Op. št. (2): Pri presoji, ali je podana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pomembno (samo), ali je bila stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem – v tem primeru možnost učinkovitega sodelovanja v dokaznem postopku.
Op. št. (3): Pripomba,
da dogodki po sestavi oporoke niso pravno pomembni za presojo oporočne sposobnosti.
Op. št. (4): Primerjaj A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 172. Op. št. (5): Primerjaj drugo stran izvedenskega mnenja dr. P. ter četrto, peto in šesto stran izvedenskega mnenja dr. T. Op. št. (6): Primerjaj drugo, tretjo in četrto stran izvedenskega mnenja dr. T. Op. št. (7): Primerjaj enajsto, dvanajsto in trinajsto stran sodbe sodišča prve stopnje ter četrto in peto stran sodbe sodišča druge stopnje.