Jedro

Neenake odločitve sodišča prve stopnje ne pomenijo neenotne sodne prakse, ker to neenotnost načeloma odpravlja pritožbeno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici razliko odpravnine v znesku 538.350,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, obresti od že plačanega zneska od 3.6.2002 dalje, in da je tožena stranka dolžna obračunati in plačati vse davke in prispevke ter ji povrniti odmerjene pravdne stroške.

Sodišče druge stopnje je s sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje, s sklepom pa revizije zoper sodbo ni dopustilo.

Zoper sklep o nedopustitvi revizije je vložena pritožba, ker tožena stranka meni, da gre za odločitev o pravnem vprašanju, glede katerega ni enotnosti v praksi sodišč druge stopnje. Gre za vprašanje, kako pravilno uporabiti določbe 42. in 51. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Predlagala je, da se pritožbi ugodi in revizija dopusti. Pritožba je bila ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena in v povezavi z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

Iz zakonskega besedila ne izhaja, da se z določbo 32. člena ZDSS-1 uvaja možnost splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje. Pritožba je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu. Pritožba ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma za neenotnost v praksi sodišča druge stopnje. Samo formalno zatrjuje neenotnost v praksi sodišča druge stopnje, ki pa je vsebinsko ne opredeli. Neenake odločitve sodišča prve stopnje, tudi če bi do njih prišlo, ne pomenijo neenotne sodne prakse, ker to neenotnost načeloma odpravlja pritožbeno sodišče. Pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa VDSS odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbi tožeče stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.