Jedro

Kadar izvedenec, ki ni prvi po vrsti v zadevi, izdeluje svoje mnenje, je logično, da bo pregledal tudi predhodna mnenja, ki so postala del spisovnega gradiva, in se do njih opredelil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedencu odmerilo nagrado in stroške za opravljeno izvedensko delo v skupnem znesku 1.032,61 EUR.

2. Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi navaja, da je izvedenec presegel nalogo, ki mu jo je dalo sodišče. Očita mu, da je povzel delo predhodnikov in ni sam opravil izmer. Obsežno graja izvedenčeve zaključke ter opozarja, da je del naloge izvedenec izrecno zavrnil, sicer pa naloge ni v celoti opravil ter se je pri tem opiral na mnenje drugih dveh izvedencev, kar je povsem v nasprotju s pravili stroke. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelj na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodni izvedenec je za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP: izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Če je kot izvedensko delo mogoče opredeliti zgolj tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, izpolnitev takšne naloge že sama po sebi utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov(1). Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo(2). Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pritožbene trditve, s katerimi pritožnica vsebinsko graja izvedensko mnenje (peti odstavek na 2. strani pritožbe, ki se nadaljuje na naslednji strani), zato za odločanje o pravici izvedenca do nagrade in stroškov niso pravno relevantne, temveč bodo upoštevne kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja (in morebitne zahteve po dopolnitvi(3)), v katerem se bodo dodatno razčistila vprašanja obravnavane dokazne teme(4).

6. Ne drži, da izvedenec dejstev in ugotovitev ne bi mogel podajati izveden naloge, ki mu jo je izrecno opredelilo sodišče. Izvedenec je ob podajanju mnenja dolžan navesti vse, kar opazi in dožene, ter mora podati svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke (251. člen ZPP). Tudi konkretni sklep (red. št. 148) je izvedencu nalagal, da odgovori tudi na morebitna druga vprašanja, ki se mu zdijo z njegovega strokovnega kota pomembna za razjasnitev zadeve. V situaciji, kot je obravnavana, je logično, da bo izvedenec, ki ni prvi po vrsti, ki dela mnenje v zadevi, pregledal tudi predhodna mnenja, ki so postala del spisovnega gradiva, in se do njih opredelil. Izvedenec je pojasnil, v katerem delu soglaša s predhodnimi mnenji, kar pomeni, da je sam prišel do enakih ugotovitev, zato sklicevanje na prej izdelana mnenja ne pomeni, da sam naloge ni opravil. To, da je izvedenec povedal, da njegovo mnenje v določen delu predstavlja samo oceno, ker nima na razpolago vseh podatkov, pomeni, da je izvedenec korektno opravil svojo nalogo. Enako velja za izvedenčevo opozorilo, da za določen del naloge ni pristojen on, temveč izvedenec druge stroke.

7. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklep preizkusilo še v mejah razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), vendar pomanjkljivosti ni odkrilo, zato je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Op. št. (1): Tako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu z dne 29. 8. 2012, opr. št. I Cp 1701/2012. Op. št. (2): Glej opombo zgoraj. Tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu z dne 11. 12. 2013, opr. št. I Cp 1408/2013. Op. št. (3): Če bo izvedenec dopolnjeval (pisno ali ustno) osnovno izvedensko mnenje glede na podane pripombe, bo moralo sodišče pretehtati, ali je dopolnitev posledica pomanjkljivo izpolnjene naloge iz sklepa o postavitvi (v takem primeru mu dodatni stroški za izdelavi mnenja pač ne pripadajo) ali pa gre za novo/dodatno nalogo, ki s prvim sklepom ni bila zajeta (v takem primeru izvedencu logično pripada dodatna nagrada in dodatni stroški).

Op. št. (4): Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da je nasprotna udeleženka že podala pripombe na prejeto mnenje (red. št. 170 v spisu), prav tako pa je pripombe podal predlagatelj (red. št. 169 v spisu), obe stranki pa sta na pripombe druge tudi že odgovorili (red. št. 175 in 176 v spisu).