Jedro

Smrt stranke med visečnostjo pravde privede do procesnega nasledstva. To je vselej odvisno od univerzalnega nasledstva, ne od singularnega nasledstva.

Tožnica je toženkina edina procesna naslednica, zato je prišlo do združitve tožeče in tožene stranke, posledično pa do prenehanja pravde.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. ugotovilo, da se je ta postopek 2. 6. 2016 nadaljeval s toženkino dedinjo - tožnico; II. ni dopustilo pripoznave tožbenega zahtevka s 6. 2. 2017; III. ni dopustilo stranske intervencije A. A. na strani tožene stranke in IV. je ustavilo postopek, ker je prišlo do združitve tožeče in tožene stranke.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnica, ki se označuje tudi kot toženka. Izrecno sicer ne navede, zoper kateri del sklepa se pritožuje, iz obrazložitve pritožbe pa je razvidno, da se pritožuje zoper odločitev o ustavitvi postopka. Meni, da je odločitev napačna, ker tožnica ni dedinja v tej pravdi sporne nepremičnine. Ker je prvotna toženka to nepremičnino s pogodbo o dosmrtnem preživljanju odsvojila B. B. in C. C. sta slednja singularna naslednika tega premoženja. Pritožnica meni, da zato glede sporne nepremičnine ni prišlo do združitve procesnega položaja tožnice in toženke, ampak sta B. B. in C. C. poslej toženca v tej pravdi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Smrt stranke med visečnostjo pravde privede do procesnega nasledstva. To je vselej odvisno od univerzalnega nasledstva1, ne od singularnega nasledstva2. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je ona edina dedinja prvotne toženke, ki je med postopkom umrla.3 Preživljalca, ki sta s prvotno toženko sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, nista njena univerzalna naslednika. Zato tudi ne moreta biti njena procesna naslednika. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica toženkina edina procesna naslednica in da je prišlo do združitve tožeče in tožene stranke, zato pa do prenehanja pravde4, je torej pravilen.

5. Na ostale pritožbene navedbe, ki niso odločilnega pomena, višje sodišče ne odgovarja (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pritožba torej ni utemeljena, podani tudi niso razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 V. Rijavec v: red. L. Ude in A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, stran 286. 2 Tako, na primer, volilojemnik, ki je singularni naslednik, ne more vstopiti v pravdo kot procesni naslednik (prim. delo, navedeno pod 1. opombo, str. 288). 3 Ker je bil sklep o dedovanju že izdan, je pravdno sodišče nanj vezano. 4 Prim. (sicer obiter dictum izraženo) stališče Vrhovnega sodišča RS v odločbi II Ips 90/2015.