Jedro

Po dolgoletnem in ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča nezaupanje stranke v pristojno sodišče, ki je posledica njenega nezadovoljstva z delom sodnikov v posameznih zadevah in nestrinjanja s postopkovnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča, ni utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP

Izrek

I.Predlog se zavrne.

II.Odločitev o stroških odgovora na predlog se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Prvi trije toženci (v nadaljevanju predlagatelji) so v vlogi, s katero so primarno zahtevali izločitev vseh poimensko navedenih sodnikov Okrožnega sodišča v Novem mestu in predlagali nujno delegacijo pristojnosti, podali tudi predlog za prenos pristojnosti. Navajali so, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost celotnega sodišča. Izražali so nezadovoljstvo z dosedanjim vodenjem postopkov v zadevah, v katerih je prva toženka nasprotna stranka četrtemu tožencu iz tega postopka. Glede drugih zadev so očitali počasnost, zavlačevanje ter odločanje v prid četrtemu tožencu in v škodo prvi toženki. Ker gre za objektivno premajhen kraj, naj bi se sodniki, ki obravnavajo spore med istimi strankami, med seboj posvetovali. Izpostavili so, da naj bi četrti toženec dajal vedeti, da sodišče ne bo nikoli odločilo njemu v škodo, in se hvalil s poznanstvi s sodniki. Sklicujejo se tudi na prejeto anonimno pisanje s podobno vsebino. Predlog za prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani so navezali na "vse zgoraj navedene okoliščine", s katerimi so utemeljili predlog za izločitev vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Novem mestu, in ga podkrepili tudi z navajanjem, da gre za največje sodišče z največ sodniki in bosta tako zagotovljena neodvisna obravnava predmetne zadeve in lažje sojenje brez "vez in poznanstev" ter da predlagano sodišče sodi pod isto višje sodišče.

2.Tožnik v odgovoru predlogu za prenos pristojnosti nasprotuje, poudarja, da predlagatelji niso podali nobenega tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Z ničimer niso izkazali očitkov o nepristranskosti sojenja. Njihov predlog pomeni zlorabo procesne pravice.

3.O predlogih za izločitev sodnikov je bilo že odločeno. Iz sklepov v spisu izhaja, da so bili vsi predlogi zavrnjeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je Vrhovnemu sodišču zato odstopilo spis, da odloči o predlogu za prenos pristojnosti.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge v smislu te zakonske določbe spada zahteva po objektivnem videzu nepristranskosti sodišča.

6.Očitani razlogi pristranskosti niso takšni, da bi razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudili resen dvom v nepristranskost sojenja. Navedbe o o tem, s kom in kako naj bi bili četrti toženec in njegovi prijatelji povezani, so posplošene in pavšalne, domnevno hvaljenje in izjave četrtega toženca pa ne odražajo delovanja sodnikov pristojnega sodišča. S preostalimi navedbami predlagatelji izražajo le splošno nezaupanje v sodišče ter nestrinjanje z odločanjem sodnikov in načinom vodenja drugih postopkov. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča nezaupanje stranke v pristojno sodišče, ki je posledica njenega nezadovoljstva z delom sodnikov v posameznih zadevah in nestrinjanja s postopkovnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča, ni utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP.1 Odpravi morebitnih kršitev v postopku ali v materialnopravnem odločanju je namenjen sistem pravnih sredstev, odpravi morebitnega dvoma v nepristransko odločanje posameznega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika.

7.Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi lahko sodišče predlagalo nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Predpostavka za tovrstno delegacijo je namreč izločitev sodnika ali sodnikov iz razlogov in po postopku, določenem z ZPP, zaradi česar pri krajevno pristojnem sodišču ni nobenega sodnika, ki bi lahko odločal (oziroma se senat ne more sestaviti tako, kot je predpisano). Ne zadošča torej le obstoj izločitvenih razlogov, ampak morajo biti ti izkazani v obliki sklepa, s katerim je bilo ugodeno zahtevi za izločitev sodnika ali sodnikov (73. člen ZPP).2

8.Ker predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

9.Tožnik je priglasil stroške odgovora na predlog za prenos pristojnosti. Ker ne gre za odločanje o pravnem sredstvu, temveč o predlogu v posebnem postopku, ki je pridružen postopku prvostopenjskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških odgovora na predlog za prenos pristojnosti pridrži za končno odločbo.3

-------------------------------

1Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I R 31/2025 z dne 12. 3. 2025, I R 58/2025 z dne 7. 5. 2025, I R 213/2024 z dne 18. 12. 2024, I R 44/2024 z dne 17. 4. 2024 in I R 209/2023 z dne 6. 12. 2023.

2Prim. sklep I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015.

3Prim. sklepa I R 88/2025 z dne 18. 6. 2025 in I R 242/2023 z dne 25. 1. 2024.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.