Jedro

Tožeča stranka pravilno opozarja, da bi se ob zaukazanem delnem prekritju posameznih besed v Pravilniku o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora pri vstopu v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko ugotovil njen sistem varovanja prostorov z video nadzorom. Treba je upoštevati, da se v njenih prostorih opravlja dejavnost, ki ne more biti v celoti na vpogled širši javnosti, pa čeprav bi bila ta dejavnost za javnost lahko zanimiva. Sodišče je zato odločilo o prekritju podatkov v Pravilniku v toliki meri, da ne bi bilo mogoče razkriti sistema varovanja, prekriti pa bo treba tudi imena, navedena v tem Pravilniku, ne glede na to, da gre za javne uslužbence, saj jim ta Pravilnik daje določene naloge, ki pa ne morejo biti podatek javnega značaja.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se odpravi 2. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka mora A.A. (v nadaljevanju: stranka z interesom) v roku 15 dni od prejema te sodbe, omogočiti vpogled v Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore št. Tu 145/08 z dne 1. 12. 2008, pri čemer mora prekriti: - v 2. odstavku 1. člena v zadnji alineji številke sob, - v 2. členu 2. odstavek, - 4., 6., 7., 9., 10., 11. in 12. člen v celoti.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi stranke z interesom in odpravila prvostopenjsko odločbo, to je odločbo tožeče stranke št. Tu 10/09, IC 102/09 z dne 22. 6. 2009. Tožeči stranki je naložila, da mora stranki z interesom v roku 15 dni od prejema odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente: evidenco obiskovalcev za 10. maj 2009, pri čemer mora prekriti imena in priimke obiskovalcev, ki niso zaposleni pri organu, Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora pri vstopu v uradne službene oziroma poslovne prostore št. Tu 145/08 z dne 1. 12. 2008 (v nadaljevanju Pravilnik), pri čemer mora prekriti: - v 1. členu v drugem odstavku, v zadnji alineji, številke sob, - drugi odstavek 4. člena, - v 6. členu v 2. vrsti besedila, številko nadstropja, - v 7. členu v prvem odstavku v prvi vrsti besedila številko sobe, - v 9. členu v prvem odstavku v četrti vrsti besedila številke sob, - 10. člen v celoti.

V preostalem delu je zahtevo stranke z interesom zavrnila.

Tožeča stranka je zoper odločbo vložila tožbo, s katero je odločbo tožene stranke izpodbijala v delu, s katerim ji je bilo naloženo, da mora stranki z interesom omogočiti vpogled v evidenco obiskovalcev za 10. 5. 2009, pri čemer mora prekriti imena in priimke obiskovalcev, ki niso zaposleni pri tožeči stranki, ter v Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore št. Tu 145/08 z dne 1. 12. 2008, pri čemer mora prekriti podatke, ki jih v izpodbijani odločbi našteva tožena stranka.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala, naj sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne.

Prvostopenjsko sodišče je v tej zadevi enkrat že odločilo s sodbo opr. št. I U 1900/2009-12 z dne 2. 6. 2010, s katero je tožbi deloma ugodila in odpravilo odločbo tožene stranke v 1. alineji 1. točke odločbe (gre za omogočanje vpogleda v evidenco obiskovalcev za 10. 5. 2009), in v tem obsegu vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek, v preostalem delu pa je tožbo zavrnilo. Glede zavrnilnega dela sodbe je sodišče v sodbi med drugim zapisalo, da je tožena stranka določila delni dostop do Pravilnika, ker je upoštevala stališče tožeče stranke, da bi razkritje pomenilo varnostno tveganje in bi lahko povzročilo tudi motnje pri dejavnosti tožnika. Po presoji sodišča je tožena stranka določila prekritje vseh tistih podatkov v Pravilniku, ki bi lahko predstavljali motnjo pri delovanju oziroma dejavnosti tožeče stranke. Po presoji sodišča tožeča stranka ni navedla in ni dokazala, kako bi Pravilnik s prekritimi členi oziroma prekritim besedilom še vedno predstavljal podatek, katerega razkritje pri povzročilo motnje pri tožnikovem delovanju oziroma dejavnosti (11. točka 1. odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, v nadaljevanje ZDIJZ).

Tožeča stranka je zoper navedeno sodbo vložila revizijo v zavrnilnem delu, torej v tistem delu, s katerim je sodišče potrdilo odločbo tožene stranke in tožeči stranki naložilo, da mora stranki z interesom v roku 15 dni omogočiti delni dostop (vpogled) v Pravilnik. V reviziji je tožeča stranka predlagala, naj vrhovno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne upravnemu sodišču v novo odločanje, oziroma podrejeno, da naj jo spremeni tako, da bo stranki z interesom omogočen delni vpogled zgolj v 1. člen Pravilnika (brez navedbe številke sobe), 1. odstavek 2. člena in 5. člen Pravilnika. Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr. št. X Ips 320/2010 z dne 1. 9. 2011 reviziji ugodilo in zavrnilni del sodbe upravnega sodišča razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi sklepa vrhovno sodišče navaja, da se skladno z 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu lahko zavrne zahteva do zahtevane informacije tudi tedaj, če gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Če pa dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ). Sodišče nadalje ugotavlja, da je sporen obseg prekritja Pravilnika. Po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno stališče, da bi moralo razkritje dokumenta že resno ogroziti proces odločanja institucije. Motnja procesa odločanja institucije je bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Tožeča stranka po mnenju sodišča pravilno opozarja, da bi se ob zaukazanem delnem prekritju posameznih besed v Pravilniku lahko ugotovil sistem varovanja prostorov tožeče stranke z video nadzorom. Treba je upoštevati, da se v prostorih tožeče stranke opravlja dejavnost, ki ne more biti v celoti na vpogled širši javnosti, pa čeprav bi bila ta dejavnost za javnost lahko zanimiva. Vrhovno sodišče je prvostopenjskemu sodišču v citiranem sklepu dalo navodilo, da mora ob ponovnem sojenju pretehtati določbe Pravilnika in odločiti o prekritju podatkov v njem v toliki meri, da ne bi bilo mogoče razkriti sistema varovanja v prostorih tožeče stranke, prekriti pa bo treba tudi imena, navedena v tem Pravilniku, ne glede na to, da so javni uslužbenci, saj jim ta Pravilnik daje določene naloge, ki pa ne morejo biti podatek javnega značaja.

K točki 1 izreka: Tožba je v delu, ki se nanaša izpodbijanje 2. alineje 1. točke izpodbijane odločbe, utemeljena. Sodišče je sledilo navodilom vrhovnega sodišča, iz katerih izhaja, da je treba pri odločanju prekriti večji obseg podatkov iz Pravilnika, zato je moralo najprej ta del odločbe odpraviti.

K točki 2 izreka: Glede na zgoraj navedeni sklep vrhovnega sodišča je prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku najprej ugotovilo, da je dejansko stanje v tem upravnem sporu tožena stranka pravilno ugotovila, in ga ni potrebno dodatno ugotavljati. V obravnavnem primeru je predmet postopka priloženi Pravilnik, pri čemer se je le treba odločiti, katere njegove dele je treba prekriti, da ne bi njegovo razkritje povzročilo motenj pri delovanju oziroma dejavnosti tožeče stranke. Po mnenju sodišča torej narava stvari dopušča to, da sodišče samo odloči s sodbo o stvari, podatki v spisu pa za to dajejo zanesljivo podlago, torej so podani vsi pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije. Sodišče je v skladu z navodili vrhovnega sodišča pregledalo celoten Pravilnik, ki se nahaja v upravnem spisu. Pri tem je sodišče odločilo, da se v 1. členu prekrijejo samo številke sob, saj je ta obseg prekritja nesporen med obema strankama. Pri 2. členu je tožeča stranka v reviziji predlagala, naj se ne prekrije le 1. odstavek 2. člena in temu je sledilo tudi sodišče. V 2. odstavku 2. člena je namreč navedeno ime javnega uslužbenca, ki ga je treba prekriti, kar je v skladu z navodili vrhovnega sodišča. Glede 3. člena je sodišče v tej sodbi določilo, da se ga ne prekrije. Ugotovilo je namreč, da je v vsebinskem pogledu podoben zakonskemu tekstu 5. odstavka 75. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Pri 3. členu Pravilnika gre le za nekoliko razširjeno vsebino zakonskega teksta, vendar je ta vsebina še vedno dovolj splošna, da po mnenju sodišča njeno razkritje ne more povzročiti motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Sodišče je odredilo, da se prekrije tudi 4. člen, saj so tudi tu navedena imena javnih uslužbencev in številke sob. Za 5. člen Pravilnika je sodišče odredilo, da se ne prekrije, saj sta glede tega identični stališči tožeče in tožene stranke. Za 6. in 7. člen je sodišče odredilo, da se prekrije, ker je v njih navedena številka nadstropja in številka sodbe, oboje povezano s sistemom varovanja. Glede 8. člena je sodišče odredilo, da se ne prekrije, saj se v vsebinskem pogledu pokriva z določilom 3. odstavka 74. člena ZVOP-1 in njegova vsebina ne more povzročiti motenj pri delovanju tožeče stranke. Za 9. člen Pravilnika je sodišče odredilo, da se ga prekrije zato, ker se tudi v njem nahajata številki sobe v povezavi s sistemom varovanja, za 10. člen Pravilnika pa je sodišče prekritje odredilo zato, ker je prekritje tega člena med obema strankama nesporno. Za 11. člen Pravilnika je sodišče odredilo prekritje zato, ker se njegova vsebina nanaša na sistem varovanja, za 12. člen pa zato, ker je iz njega posredno mogoče ugotoviti, kdo je seznanjen s sistemom varovanja.

Sodišče je odločilo na podlagi 1. odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadlegovanju ZUS-1), ker narava stvari to dopušča in ker podatki postopka dajejo za to zanesljivo podlago.