Jedro

Glede na ureditev oprostitve plačila sodnih taks po ZST-1 in ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 v obravnavani zadevi ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj pritožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči in do denarne socialne pomoči ne bi bil upravičen, tudi če bi vlogo podal. Glede na podatke, ki so bili znani v času odločanja sodišča prve stopnje, je pravilen tudi zaključek prvostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni niti pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse za revizijo, saj ne glede na relativno nizek pritožnikov mesečni dohodek ni mogoče zaključiti, da bi bila s plačilom 164,00 EUR sodne takse za revizijo, ki predstavlja enkratno obveznost, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik ali njegovi družinski člani.

Pritožnikovo navedbo o plačevanju preživnine za dva otroka, ki jo je pritožnik prvič podal šele v pritožbi, pa Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljeno pritožbeno novoto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov (v nadaljevanju pritožnikov) predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo (I. točka izreka) ter mu odobrilo plačilo sodne takse za revizijo v dveh obrokih tako, da prvi obrok v višini 82,00 EUR zapade v plačilo 17. 11. 2014, drugi obrok v višini 82,00 EUR pa 15. 12. 2014 (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je oprostitev plačila sodnih taks v celoti možna le, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje pritožnika niso izpolnjeni niti pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse, saj pritožnik prejema mesečno plačo v znesku 641,96 EUR (drugih dohodkov oziroma prejemkov po lastni izjavi nima, prav tako ne prihrankov ali drugega premoženja večje vrednosti). Glede na pritožnikovo nizko dohodkovno stanje pa so po presoji prvostopenjskega sodišča izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse, saj bi bila s takojšnjim plačilom takse za revizijo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se pritožnik preživlja.

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da res prejema 642,00 EUR plače, a plačuje dve preživnini za svoja otroka v skupnem znesku 335,00 EUR, tako da mu za preživljanje ostane le 307,00 EUR. Ob upoštevanju opisanega premoženjskega stanja, ki je bistveno drugačno od tistega, ki ga je pri odločitvi upoštevalo sodišče prve stopnje, predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodne takse za revizijo, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) po uveljavitvi novele ZST-1B, ki velja od 10. 8. 2013 dalje(1) ,v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1). V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014(2) se prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 do odprave ugotovljenega neskladja uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

6. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks presojalo na podlagi pisne izjave o premoženjskem stanju (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1), ki jo je pritožnik priložil predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, in iz katere izhaja, da pritožnik prejema mesečno plačo v znesku 641,96 EUR. Drugih dohodkov oziroma prejemkov glede na podano izjavo pritožnik nima, prav tako pa ne prihrankov ali drugega premoženja večje vrednosti.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča glede na pojasnjeno ureditev oprostitve plačila sodnih taks po ZST-1 in ob upoštevanju navedene odločbe Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj pritožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči in do denarne socialne pomoči ne bi bil upravičen, tudi če bi vlogo podal.(3)

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je glede na podatke, ki so bili znani v času odločanja sodišča prve stopnje, pravilen tudi zaključek prvostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni niti pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse za revizijo, saj ne glede na relativno nizek pritožnikov mesečni dohodek ni mogoče zaključiti, da bi bila s plačilom 164,00 EUR sodne takse za revizijo, ki predstavlja enkratno obveznost, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik ali njegovi družinski člani.

9. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (prim. sklepe I Up 355/2013 z dne 10. 10. 2013, I Up 213/2013 z dne 13. 6. 2013 in I Up 318/2012 z dne 11. 10. 2012) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre. Na navedeni zakonski podlagi se zato ugotavljajo tudi sredstva, s katerimi se stranka preživlja. ZBPP v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Ob upoštevanju prvega odstavka 8. člena ZSVarPre v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C(4) in Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014(5) znaša od

1. 8. 2014 osnovni znesek minimalnega dohodka 269,20 EUR.(6)

10. Glede na navedeno znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, ki ga kot orientacijsko merilo zaradi enakega obravnavanja strank upošteva tudi sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, 538,40 EUR.(7) Navedeni znesek pa pritožnik ob upoštevanju podatkov o njegovih dohodkih, ki so bili v času odločanja znani sodišču prve stopnje, presega.

11. Glede na navedeno v obravnavani zadevi tudi po presoji Vrhovnega sodišča niso izpolnjeni pogoji za (delno) oprostitev plačila sodne takse.

12. Pritožnikovo navedbo o plačevanju preživnine za dva otroka v skupni višini 335,00 EUR, ki jo je pritožnik prvič podal šele v pritožbi, Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 74. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), saj pritožnik ni pojasnil, zakaj je brez svoje krivde ni podal že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju.(8) Zato se Vrhovno sodišče do navedbe o plačevanju preživnine ne opredeljuje.

13. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) V obravnavani zadevi je taksna obveznost nastala z vložitvijo revizije dne 22. 9. 2014. (2) Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče RS odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

(3) Denarna socialna pomoč je namenjena zagotavljanju sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje iz prejšnjega odstavka omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

Na podlagi Sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014 znaša od

1. 8. 2014 osnovni znesek minimalnega dohodka 269,20 EUR.

(4) Ur. l. RS, št. 99/2013. (5) Ur. l. RS, št. 55/2014. (6) Prvi odstavek 8. člena ZSVarPre določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 288,81 EUR in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi. Na podlagi prvega odstavka 36. člena ZSVarPre-C se ne glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre osnovni znesek minimalnega dohodka v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, določi v višini 265,22 EUR in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi. S Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014 se je osnovni znesek minimalnega dohodka uskladil tako, da od 1. 8. 2014 znaša 269,20 EUR.

(7) Sodišče prve stopnje pri izračunu 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka še ni upoštevalo Sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014, ki velja od 1. 8. 2014, čeprav bi ga glede na čas odločanja (30. 10. 2014) moralo, vendar to na pravilnost njegove odločitve ne vpliva.

(8) Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 394/2013 z dne 26. 2. 2014).