Jedro

Položaj stranke v postopku denacionalizacije si najemnik pridobi šele s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganj sredstev v podržavljeno nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije, kar lahko uveljavlja v novem posebnem postopku pred denacionalizacijskim upravnim organom, ki se nanaša le na njena vlaganja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 15/98-13 z dne 7.3.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožeče stranke proti odločbi tožene stranke, št. ... z dne 19.1.1998, in njeno odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka na podlagi 1. odstavka 239. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, v nadaljevanju ZUP/86) zavrgla pritožbo tožeče stranke proti delni odločbi Upravne enote C., št. ... z dne 30.5.1997, ker naj bi jo vložila neupravičena oseba. Z navedeno delno odločbo je prvostopni upravni organ v postopku denacionalizacije vrnil denacionalizacijskim upravičencem B.B., V.M.B. in A.J.R. podržavljeni del poslovne stanovanjske stavbe na L. v C. ter pripadajoči del funkcionalnega zemljišča parc. št. 2007 k.o. C. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da tožeča stranka zahteva, da se ji prizna položaj stranke v postopku denacionalizacije predmetne poslovno stanovanjske stavbe, ker je najemnica poslovnega prostora v pritličju navedene stavbe v izmeri 58,10 m2, v katerega je vlagala sredstva in s tem povečala vrednost predmetne stavbe in o njenih vlaganjih med postopkom ni bilo odločeno.

Po presoji sodišča prve stopnje odločitev tožene stranke, ki je zavrgla pritožbo tožeče stranke ni pravilna. Tožeča stranka, najemnica poslovnega prostora v podržavljeni nepremičnini, je v ta poslovni prostor vlagala in ima zato po presoji sodišča prve stopnje pravico zahtevati povračilo vlaganj in s tem položaj stranke v postopku denacionalizacije po 15. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98, v nadaljevanju ZDen-B). Tožena stranka bo morala pri ponovnem obravnavanju pritožbe tožeče stranke tej priznati položaj stranke v postopku, v povezavi z odločanjem o njenih pravicah, ki izhajajo iz vlaganj v poslovni prostor, ter jo s tem šteti za upravičeno osebo za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 249. člena ZUP/86. V pritožbi tožena stranka navaja, da tožeči stranki ne gre priznati položaja stranke v postopku denacionalizacije, saj z odločbo o denacionalizaciji ni bilo odločeno o nobeni njeni pravici ali pravni koristi. Po mnenju tožene stranke ni možna obnova postopka, končanega z navedeno dokončno in pravnomočno denacionalizacijsko odločbo, s katero je vrnjeno upravičencem podržavljeno premoženje. Namen ZDen-B je, da se da najemnikom možnost priglasitve svojih zahtevkov iz naslova vlaganj, ki se v pravnomočno končanih postopkih rešujejo v skladu s 26. členom ZDen-B, sicer bi lahko prišlo do zapletov, saj dovolitev obnove zadrži izvršitev odločbe, izdane v upravnem postopku, to pa bi preseglo obseg po 9. točki 249. člena ZUP/86 v odnosu do najemojemalca in bi poseglo v razmerje med upravičencem in zavezancem ter njune medsebojne pravice in obveznosti. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zavrne tožbo.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo tožene stranke med drugim navaja, da je toženi stranki ves čas šlo za to, da tožeča stranka ne bi postala stranka v postopku ter zato tudi oporeka obnovi postopka, ki je edina normalna in zakonita pot do rešitve problema.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in utemeljena na zakonu. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na določbo 60. člena ZDen, ki opredeljuje položaj stranke v postopku denacionalizacije. Po 1. odstavku 60. člena ZDen so stranke v postopku za denacionalizacijo poleg upravičenca, njegovega pravnega naslednika ter zavezanca tudi pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Položaj stranke v postopku denacionalizacije pa ima po 2. odstavku 60. člena (15. člen ZDen-B) tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve ZDen vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj. Navedena določba 2. odstavka 60. člena se nanaša predvsem na najemnike podržavljenih nepremičnin. Tem, zgolj iz naslova najemnega razmerja, ni mogoče priznati položaja stranke v denacionalizacijskem postopku, saj vrnitev podržavljene nepremičnine ne vpliva na obstoječa najemna razmerja (1. odstavek 24. člena ZDen). Položaj stranke si najemnik pridobi šele s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganj sredstev v podržavljeno nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnega interesa pa mu ZDen zagotavlja pravico udeležbe v postopku. Tožeča stranka zatrjuje vlaganja sredstev v najeti poslovni prostor, zato ji tudi po presoji pritožbenega sodišča gre položaj stranke v postopku denacionalizacije predmetne nepremičnine, v kateri ima najet poslovni prostor.

Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da bo morala tožena stranka pri ponovnem obravnavanju pritožbe tožeče stranke tej priznati položaj stranke v postopku, v povezavi z odločanjem o njenih pravicah, ki izvirajo iz vlaganj v poslovni prostor, ter jo s tem šteti za upravičeno osebo za vložitev predloga za obnovo postopka, v zvezi z njenimi vlaganji v poslovni prostor, iz razloga po 9. točki 249. člena ZUP/86. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.