Jedro

Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za presojo statusa voznika, kot tudi za ugotovitev, ali je bila predpisana vsota dosežena ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrška oziroma prekrškov.

Izrek

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Z odločbo Sodnika za prekrške v G.R. z dne 20.10.2004 je bila kaznovanemu M.M. na podlagi četrtega odstavka 29.a člena Zakona o prekrških (Ur. l. SRS, št. 25/83, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZP) kot vozniku začetniku izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil. Višje sodišče v Mariboru je z odločbo z dne 10.5.2005 pritožbo kaznovanega zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo organa prve stopnje.

2. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je kaznovani M.M. pridobil vozniško dovoljenje 7.6.2002. V obdobju dveh let po pridobitvi vozniškega dovoljenja, ko je bil skladno z 59. alinejo prvega odstavka 19. člena ZVCP voznik začetnik, je kaznovani M. storil tri prekrške, za katere mu je bilo skupaj izrečenih sedem kazenskih točk. Vendar pa je zadnja izmed odločb o prekršku, to je odločba Sodnika za prekrške v G.R. z dne 2.8.2004, s katero je kaznovani dosegel mejo sedem kazenskih točk, postala pravnomočna 11.10.2004, to je po preteku dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja. Zahteva povzema določbo četrtega odstavka 29.a člena ZP, po kateri se vozniku začetniku izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času dveh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu in navaja, da je bila kaznovanemu sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečena nezakonito, saj v času, ko je bil voznik začetnik, ni dosegel sedem kazenskih točk. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca so odločbe sodnikov za prekrške konstitutivne, gramatikalna in logična interpretacija določbe četrtega odstavka 29.a člena ZP pa pokaže, da razlaga, po kateri za ugotavljanje pogojev za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja velja datum storitve prekrška ne bi bila pravilna, saj se v postopku o prekršku kazni ne izrekajo za nazaj, zakon pa uporablja termin "doseže ali preseže" sedem kazenskih točk. Kaznovani M.M. je po stališču zahteve vsoto sedmih kazenskih točk dosegel s pravnomočnostjo zadnje odločbe, ko ni bil več voznik začetnik, zato bi mu bilo v skladu s četrtim odstavkom 29.a člena ZP mogoče izreči sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja le, če bi dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Vložnih zahteve Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da se kaznovanemu M.M. sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče. B.

3. V skladu s četrtim odstavkom 29.a člena ZP organ, ki vodi postopek o prekršku, storilcu prekrška izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, če v času dveh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu. Vozniku začetniku se sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče, če v času dveh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk. 4. Določbo četrtega odstavka 29.a člena ZP je po stališču Vrhovnega sodišča treba razlagati tako, da se imetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja takrat, ko mu je zaradi prekrškov, ki jih stori v obdobju dveh let, izrečeno toliko kazenskih točk, da njihova vsota doseže ali preseže osemnajst oziroma sedem, če prekrške v enakem obdobju stori kot voznik začetnik. Sodišče sicer pri tem upošteva le pravnomočne odločbe, vendar pa je odločilna okoliščina za presojo statusa voznika (in s tem za odgovor na vprašanje, ali se ravnanje presoja po strožji ureditvi, ki velja za voznike začetnike), kot tudi za ugotovitev, ali je bila predpisana vsota dosežena ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrška oziroma prekrškov. Iz besedila četrtega odstavka 29.a člena ZP ne izhaja pogoj, da je izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dopusten le, če postanejo odločbe, s katerimi je bilo storilcu izrečeno skupaj vsaj sedem oziroma osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu, v obdobju dveh let tudi pravnomočne. Glede na navedeno datum pravnomočnosti posameznih odločb v nasprotju s trditvijo zahteve v tem postopku ni odločilen.

5. Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se po ureditvi ZP (podobno Zakon o prekrških, Ur. l. RS, št. 7/03 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZP-1) izreče v dveh položajih. Poleg opisanega (četrti odstavek 29.a člena ZP), se na podlagi drugega odstavka 29.a člena ZP (sedaj peti odstavek 202.a člena ZP-1) posamezniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil v primerih najhujših kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa že ob enkratni storitvi tovrstnega prekrška. Za prekrške, za katere je ZVCP poleg globe predpisal tudi stransko sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (oziroma sedaj veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 83/04, v nadaljevanju ZVCP-1) osemnajst kazenskih točk ali vsaj sedem kazenskih točk za voznika začetnika), se torej ta sankcija izreče v postopku, v katerem se odloča o odgovornosti za posamezni prekršek. V primerih najhujših prekrškov je za uporabo strožje ureditve odločilno le dejstvo, ali je imel storilec status voznika začetnika v času storitve prekrška. Čeprav gre za različna postopka, je v tem pogledu treba enako obravnavati vsebinsko podobne položaje, ko je izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja posledica enkratnega protipravnega krivdnega ravnanja storilca, ter položaje, ko storilec takšna ravnanja ponavlja in mu je zato večkrat izrečeno manjše število kazenskih točk. V zadnjem primeru posamezen izrek kazenskih točk po vsebini predstavlja opozorilno sankcijo, dokler njihova vsota ne doseže predpisanega števila (t.j. sedem oziroma osemnajst). Ta opozorilnost pa naj prepreči, da voznik v določenem času (dveh oziroma po sedaj veljavni ureditvi treh let) ne bo ponovno storil objektivno težje vrednotenih prekrškov zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana sankcija kazenskih točk. Glede na takšen namen poleg tega ni mogoče mimo dejstva, da bi stališče, za katerega se zavzema zahteva, navedeno obdobje dejansko skrajšalo, še posebej glede skupine voznikov začetnikov, ki jih je sicer po oceni zakonodajalca treba obravnavati strožje.

6. Za takšno stališče posredno govori tudi določba tretjega odstavka 22. člena sedaj veljavnega ZP-1, po kateri izreče sodišče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse tiste kategorije motornih vozil, za katere je imel storilec dovoljenje ob storitvi prekrška in ne za tiste, ki jih ima ob izreku te sankcije ali tiste, ki jih ima v času pravnomočnosti zadnje odločbe.

7. V zvezi s trditvijo zahteve, da se v postopku o prekršku sankcije izrekajo in ne ugotavljajo za nazaj, ter da zato o kazenskih točkah in o njihovem seštevku pred izdajo (pravnomočnostjo) odločbe ni mogoče govoriti, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je podlaga izreka sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v postopku po četrtem odstavku 29.a člena ZP ugotovitev, da je bilo kaznovanemu pred tem že pravnomočno izrečeno toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega sedem oziroma osemnajst, medtem ko se sodišče v pravilnost in zakonitost posameznih odločb ne spušča. Predmet presoje tega postopka je le posredno povezan s postopki, v katerih je bila izrečena (tudi) sankcija kazenskih točk na podlagi ugotovitve, da je določena oseba storila prekršek in da je zanj odgovorna, zato ta trditev ni utemeljena.

8. Datum pravnomočnosti odločbe, s katero je bila storilcu izrečena sankcija kazenskih točk v cestnem prometu, pa je pomemben glede vprašanja, katere odločbe je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati. Po določbi tretjega odstavka 283.b člena ZP se kazenske točke v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene; če je bilo storilcu prekrška izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa se ob pravnomočnosti odločbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke. To pomeni, da je v postopku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po četrtem odstavku 29.a člena ZP dopustno upoštevati le tiste kazenske točke, ki so bile izrečene z odločbami, ki so postale pravnomočne manj kot dve leti pred odločbo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti zavrnilo.