Jedro

V konkretnem primeru vročilnica o vročitvi plačilnega naloga ni sestavljena tako, da bi bilo na njeni podlagi mogoče nedvomno ugotoviti pravilnost vročitve plačilnega naloga, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ naslovniku treba vročiti osebno po pravilih iz navedene določbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se šteje ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, odločitev pa oprlo na tretji odstavek 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Dolžnik v pravočasno vloženi laični pritožbi navaja, da je po prejemu sklepa poklical na sodišče in mu je bilo rečeno, da je bil poslan nalog za plačilo sodne takse. Trdi, da naloga ni prejel, niti ga ni podpisal. Čaka, da se mu ponovno pošlje nalog za plačilo sodne takse s točnim zneskom in TRR, ker teh podatkov nima, tako da lahko takso nemudoma plača. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Posledica iz tretjega odstavka 29.b člena ZIZ, da se ugovor šteje za umaknjen, lahko nastopi le v primeru neplačila sodne takse v roku po pravilni vročitvi plačilnega naloga za njeno plačilo. Vročitev dokazuje vročilnica, ki jo podpišeta prejemnik in vročevalec (prvi odstavek 149. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), če pa je bilo pisanje izročeno komu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navede vročevalec na vročilnici njuno medsebojno razmerje (peti odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vročilnica ima dokazno moč javne listine in torej dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno oziroma določeno (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar le, če je pravilno, popolno in razumljivo sestavljena.

5. Dolžnik v pritožbi trdi, da plačilnega naloga ni prejel, niti ga ni podpisal (razumeti je, da ni podpisal vročilnice), s čimer smiselno uveljavlja obstoj absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V konkretnem primeru vročilnica o vročitvi plačilnega naloga ni sestavljena tako, da bi bilo na njeni podlagi mogoče nedvomno ugotoviti pravilnost vročitve. Razvidno je, da je bil dolžnik 23. 1. 2015 obveščen o prispelem pismu, pismo pa je bilo nato naslednji dan, 24. 1. 2015, izročeno prejemniku, pri čemer pri podpisu prejemnika ni navedeno, da bi bilo izročeno komu drugemu kot naslovniku. So pa v napisu „Pripomba vročevalca“ navedeni ime in priimek ter naslov neke druge osebe, ne da bi bilo pojasnjeno, ali je bilo pismo izročeno tej osebi, niti pripisano medsebojno razmerje med to osebo in dolžnikom, če ji je bilo pisanje izročeno. Iz vsebine vročilnice bi bilo mogoče sklepati, da je za dolžnika na pošti, po tem ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pismu, pismo dvignila druga oseba, ni pa razvidno, ali je bila tudi upravičena za dvig. Vročilnica torej ne daje zadostne podlage za ugotovitev pravilnosti vročitve plačilnega naloga, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ treba vročiti osebno po pravilih iz navedene določbe.

6. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje ugotovi pravilnost vročitve plačilnega naloga dolžniku.