Jedro

Stranka pa ni vezana na napotitveni sklep in ne glede na vsebino takega sklepa sama nosi skrb za materialnopravno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. Pritožbeno stališče o procesnih učinkih napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča ni pravilno, dedič namreč lahko vloži tožbo na podlagi drugačnega temelja, kot izhaja iz napotitvenega sklepa, tožbeni zahtevek lahko oblikuje drugače in z njim uveljavlja tudi več ali manj od tega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna povrniti toženi strani njene stroške pritožbenega postopka 468,18 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je pisna oporoka pred pričami, ki jo je dne 4. 6. 2015 napravil oporočitelj L. J., rojen 1932, nazadnje stalno stanujoč ..., umrl dne ... 2015, pravno neveljavna (točka I izreka). Tožnici pa je naložilo dolžnost povrnitve pravdnih stroškov tožencu v znesku 559,19 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (točka II izreka).

2. Tožnica je s pritožbo izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje, uveljavljala je pritožbeni razlog napačna uporaba materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve v novo sojenje. V pritožbi je tožnica navajala, da je vložila tožbo na ugotovitev neveljavnosti pisne oporoke iz razloga oporočne nesposobnosti in ima sodišče prav, ko se sklicuje na novejšo sodno prakso v zvezi z oblikovanjem tožbenega zahtevka. Vendar pa je hkrati nesporno, da je tožnico na vložitev tožbe na ugotovitev neveljavnosti oporoke napotilo sodišče. Zaradi takšnega napotila je sodišče sprejelo sklep, da se zapuščinski postopek prekine do pravnomočne odločitve o veljavnosti, oziroma neveljavnosti pisne oporoke. V primeru, da tožnica ustrezne tožbe ne bi vložila, bi sodišče z zapuščinskim postopkom nadaljevalo in postopek zaključilo ob upoštevanju sporne oporoke. Sklep sodišča o napotitvi na konkretno pravdo ima pomembne procesne učinke, mimo katerih ne more niti tožeča stranka niti sodišče. Sodišče res ne more samo oblikovati zahtevka v konkretni zadevi, vendar ga ob jasnem sklepu o napotitvi na pravdo ne more niti tožnica. Če bi vložila tožbo z drugačnim zahtevkom, bi bili procesni učinki sklepa o napotitvi, ki natančno in konkretno določa, kakšno tožbo mora tožeča stranka vložiti, v celoti izničeni.

3. Toženka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene trditve in predlagala zavrnitev pritožbe, priglasila pa je tudi stroške pritožbenega postopka in zahtevala njihovo povrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker je tožnica zatrjevala neveljavnost oporoke iz razloga zapustnikove oporočne nesposobnosti, bi v skladu z materialnim pravom, to je prvim odstavkom 61. člena Zakona o dedovanju, morala postaviti tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke in ne za ugotovitev njene neveljavnosti.

6. Ob neizpodbijanem dejstvu, da je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi pozvalo tožnico, ali vztraja pri zahtevku, kot je postavljen in s katerim zahteva ugotovitev neveljavnosti oporoke ter da je pooblaščenec tožnice odgovoril, da pri postavljenem zahtevku vztraja, je sodišče prve stopnje povsem zadovoljivo opravilo dolžnost materialnoprocesnega vodstva, kakor mu to nalaga določba 285. člena ZPP.

7. Stranka pa ni vezana na napotitveni sklep in ne glede na vsebino takega sklepa sama nosi skrb za materialnopravno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. Pritožbeno stališče o procesnih učinkih napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča ni pravilno, dedič namreč lahko vloži tožbo na podlagi drugačnega temelja, kot izhaja iz napotitvenega sklepa, tožbeni zahtevek lahko oblikuje drugače in z njim uveljavlja tudi več ali manj od tega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.

8. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno presodilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti in uveljavljani pritožbeni razlog ni utemeljen.

9. Pritožba ni konkretizirano izpodbijala odločitve o stroških pravdnega postopka.

10. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena z nobeno od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11. Glede na obrazloženo je pritožba v celoti neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka in povrniti tožencu njegove potrebne stroške pritožbenega postopka.

13. Toženec je priglasil stroške v obsegu nagrade pooblaščenki - odvetnici za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 21 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015) v višini 1000 točk in materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 20 točk. Toženec je torej priglasil 1020 točk stroškov pritožbenega postopka in po oceni pritožbenega sodišča so ti stroški bili potrebni. Glede na vrednost točke 0,459 EUR, je tako priznalo tožencu 468,18 EUR stroškov pritožbenega postopka, ki mu jih mora povrniti tožnica v roku 15 dni od vročitve te sodbe.