Jedro

Tožnik pripomb na zapisnik v smeri izpodbijanja dejanskih ugotovitev, ugotovljenih pri kontrolnem pregledu površin na kraju samem, ni podal. Niti v pritožbi niti v tožbi ni pojasnil, zakaj tega ni storil oziroma zakaj je tem dejanskim ugotovitvam prvič oporekal šele v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi njegovega zahtevka OMD ter v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, izpodbijano v tem postopku. Tako je glede na določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP pravilna odločitev pritožbenega organa, ki pritožbenih ugovorov glede dejanskih ugotovitev kontrolnega pregleda ni upošteval.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopno odločbo je upravni organ ugodil naslednjim tožnikovim zahtevkom: za plačilno pravico PP travnik z identifikacijsko št. 26225794 1-1500 in številom plačilnih pravic 9,72, za plačilno pravico PP travnik z identifikacijsko št. 26225794 1501-1533 in številom plačilnih pravic 0,21, pri čemer vrednost posamezne plačilne pravice v obeh primerih znaša 171,07 EUR, za krmne površine, in sicer za kmetijsko rastlino trajno travinje, za površino 9,94 ha; skupni znesek izplačila plačilnih pravic in proizvodno vezanih plačil na površino tako znaša 1698,82 EUR (točka 1. izreka). Zavrnil je naslednje tožnikove zahtevke: za plačilno pravico PP travnik z identifikacijsko št. 26225794 1-1500 in številom plačilnih pravic 5,28 ter za plačilno pravico PP travnik z identifikacijsko št. 26225794 1501-1533 in številom plačilnih pravic 0,12 (točka 2.1. izreka) ter zahtevek za krmne površine, in sicer za kmetijsko rastlino trajno travinje v površini 4,84 ha (točka 2.2. izreka). V točki 3 izreka pa je prvostopni upravni organ odločil, da se izplačilo zniža za 1% zaradi kršitev predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju, in sicer v znesku 16,99 EUR. V 4. točki izreka je odločeno, da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za pomoči na živali odločeno s posebno odločbo, v točki 5 izreka pa, da je tožnik upravičen do zneska 1681,83 EUR, ki se izplača na njegov račun. V obrazložitvi prvostopne odločbe upravni organ navaja, da je tožnik 12. 3. 2009 vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009 ter da je bilo za zahtevke iz 1. točke izreka te odločbe v postopku ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uradni list RS, št. 5/09). Glede zavrnitve zahtevka pod točko 2 izreka navaja, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je na obrazcu D - „Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavljena površina za posamezen GERK oziroma za posamezno kmetijsko rastlino večja od ugotovljene, zato je bilo treba zahtevek za izplačilo plačilnih pravic oziroma pomoči, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES zavrniti. Zahtevek je bil znižan oziroma izključen v skladu z določbami 49. do 56. člena Uredbe 796/2004/ES. Nepravilnosti pa se nanašajo na GERK – PID: 3372253, 1672492, 1672498, 1672499, 1672491. Površina, ki se zavrne, znaša 1,61 ha. Nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic znašajo: EKO0 PRO 1,61 ha, kar predstavlja več kot 3% oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin, zato se zahtevek za izplačilo pomoči za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s prvim odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. Površina, ki se zavrne za posamezno skupino kmetijskih rastlin, znaša 3,21 ha. Pri pregledu na kraju samem je bilo dalje ugotovljeno, da je na obrazcu D „Prijava površin kmetijske rabe“ prijavljena vrsta rabe za posamezen GERK drugačna od ugotovljene. Ker je površina nove ugotovljene rabe manjša od 0,1 ha, se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, proizvodno vezanih plačil in krmnih površin na tej površini v skladu s 15. členom Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06 do 31/09) zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK – PID: 1672491. Nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za krmne površine znašajo: EKO0 KRM 1,61 ha, kar predstavlja več kot 3% oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin. Zato se zahtevek za uveljavitev za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s prvim odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. Površina, ki se zavrne za posamezno skupino kmetijskih rastlin, znaša 3,23 ha. V nadaljevanju obrazložitve prvostopne odločbe pojasnjuje znižanje zahtevka, in sicer se za končni izračun znižanja znotraj posameznega področja upošteva najvišji odstotek znižanja pri navzkrižni skladnosti, zato se v skladu s 6. členom Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 11/09) plačilo zniža za 1%.

Drugostopni upravni organ je z odločbo št. 33101-498/2010/2 z dne 27. 8. 2010 tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo zavrnil (1. točka izreka) ter po nadzorstveni pravici odpravil 1. in 5. točko prvostopne odločbe (2. točka izreka). Na podlagi dokumentacije celotne zadeve ugotavlja, da je bilo pri odločitvi o izplačilu plačilnih pravic za leto 2009 ugodeno tožnikovim zahtevkom v višjem znesku, kot je tožnik za leto 2009 dejansko upravičen. V nadaljevanju obrazložitve odločbe druge stopnje našteva pravno podlago za sprejeto odločitev. Glede odločitve pod 1. točko izreka navaja, da tožnik prvostopno odločbo izpodbija v zavrnilnem delu (torej 2. točko izreka prvostopne odločbe). Poudarja, da iz obrazložitve prvostopne odločbe izhaja, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D večja od ugotovljene, ker so bile prijavljene tudi nekmetijske površine. V zvezi s pritožbenimi ugovori citira 7. člen Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, ki določa, da so za uveljavljanje plačilnih pravic upravičena kmetijska zemljišča v uporabi, ki imajo v tem členu naštete vrste rabe ter drugi odstavek 6. člena te uredbe in Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08), po katerem se za potrebe določanja dejanske rabe uporablja Interpretacijski ključ, ki vsebuje šifrant vrst dejanske rabe, navodila za zajem podatkov, opise posameznih vrst dejanske rabe in najmanjše površine zajema vrst dejanske rabe. Dalje navaja, kako je skladno z navedenim šifrantom opredeljena vrsta dejanske rabe „1300 – trajni travnik“ in „1100 – njiva“. Uredba v drugem odstavku 33. člena določa, da če je zahtevek, ki se nanaša na posamezen GERK, neskladen s podatki iz RKG-ja, kar pomeni, da je zahtevek neustrezen glede na dejansko rabo GERK-a ali vrsto kmetijske rastline, se nosilcu kmetijskega gospodarstva zahtevek zavrne. Iz dokumentov konkretne zadeve je razvidno, da je tožnik zahtevek za izplačilo plačilnih pravic prijavil na skupni površini 14,78 ha, ki jo je opredelil kot upravičeno površino, med drugim tudi na GERK-ih, na katerih je bila s strani prvostopnega organa ugotovljena nekmetijska raba. Iz upravnega spisa zadeve je namreč razvidno, da je bila dne 18. 8. 2009 na kmetijskem gospodarstvu tožnika opravljena kontrola na kraju samem za površine, o katerih je bil tudi sestavljen zapisnik. Glede GERK-a 1672491 je bila ugotovljena površina 1,78 ha, na preostalem delu 0,29 ha pa je bila ugotovljena nekmetijska raba šifra 1600 ali 9999 – kjer se nahaja gozd, čebelnjak, stavbišče, dvorišče in grmičevje. Za GERK 3372253 je bila ugotovljena površina 4,18 ha, na izločenem nekmetijskem delu GERK-a pa je bila ugotovljena raba 1410, 9999 in 1600 – kjer se je v času kontrole nahajala pot, gozd in grmičevje, drevesa, pod katerimi raste grmičevje in robidovje, drevesa, ki naj bi bila namenjena za senco živali ter drva, ki zaradi zdravstvenih težav niso bila odstranjena od jeseni 2008. Za GERK 1672492 je bila ugotovljena površina 1,92 ha, na izločenem delu 0,22 ha pa je kontrola ugotovila nekmetijsko rabo 9999 – gozd in pot. Za GERK 1672498 je bila ugotovljena površina 3,57 ha, nekmetijska raba pa je bila izločena na površini 0,52 ha, kjer naj bi se nahajal gozd – šifra 9999. Za GERK 1672499 je bilo ugotovljeno 0,64 ha površine, 0,05 ha površine pa je predstavljala površina v zaraščanju – raba s šifro 1410. Zapisnik sta kontrolor in tožnik podpisala. Na zapisnik je tožnik podal opombo, da je 23. 12. 2008 doživel poškodbo hrbtenice in žena poškodbo kolena, kar je onemogočilo, da bi v letu 2009 sprotno odstranjevala robidovje in grmičevje, kot v preteklih letih. Na podlagi navedenega drugostopni organ zaključuje, da tožnik ob podpisu zapisnika ugotovljenemu dejanskemu stanju glede dejanske rabe na zgoraj naštetih spornih GERK-ih ni ugovarjal. V pripombah je zgolj navedel okoliščine, zaradi katerih je raba na spornih GERK-ih tudi nekmetijska, kar posledično pomeni, da se je z ugotovljenim dejanskim stanjem v celoti strinjal. V zvezi s tem drugostopni organ citira prvi odstavek 80. člena in prvi odstavek 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter zaključuje, da je bila z možnostjo podajanja pripomb na konkretni zapisnik tožniku dana možnost, da pojasni vse razloge, na podlagi katerih meni, da je kontrolor pri kontrolnem pregledu na kraju samem nepravilno ali nepopolno ugotovil dejansko stanje. Te pravice tožnik ni izkoristil in na zapisnik ni podal nobene pripombe, s katero bi izpodbijal ugotovljeno dejansko stanje. Tako so bili podani pogoji za odločanje prvostopnega organa v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu z določbo 144. člena ZUP. Poudarja, da tožnik šele v pritožbi izpodbija meritve posameznih GERK-ov in se ne strinja s kontrolo na kraju samem, vendar pritožbeni organ na podlagi celotne dokumentacije zaključuje, da je ugotovitev kontrole pravilna in zakonita, tožnik pa ni uspel dokazati, da so bile napravljene kakršnekoli nepravilnosti. Glede ugotovljene rabe pa bi moral že v času kontrole podati svoje nestrinjanje in ne šele v pritožbi. Tožnik bi namreč nova dejstva lahko navedel že tekom postopka na prvi stopnji, saj je imel možnost ugotovljeno dejansko stanje glede rabe GERK-ov izpodbijati že v času odločanja na prvi stopnji, zato se nova dejstva in dokazi kot pritožbeni razlogi ne morejo upoštevati. Glede odločitve pod 2. točko izreka drugostopne odločbe pritožbeni organ navaja, da je iz prvostopne odločbe razvidno, da nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic znašajo: EKO0 PRO 1,61 ha, kar predstavlja več kot 3 % oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin, zato se zahtevek za izplačilo pomoči za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s prvim odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. S prvostopno odločbo je bilo tako odločeno, da je tožnik, upoštevajoč 50. in 51. člen Uredbe 796/2004/ES, upravičen do izplačila plačilnih pravic v znesku 1681,83 EUR. 53. člen Uredbe 796/2004/E pa določa, da kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 50 (3) in (5) posledica namernih nepravilnosti, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 50 (3) in (5) ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kakor 0,5 % ugotovljene površine ali več kot 1 ha. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 pa v sedmem odstavku 33. člena določa, da če je nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, in podatkov ni uredil ali ni ustrezno uredil, se ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali superkontroli na kraju samem šteje kot namerna kršitev, za katero se pri izračunu pomoči uporabi znižanja ali izključitve plačil skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES. Drugostopni organ ugotavlja, da je bil tožnik na predtisku za leto 2009 opozorjen, da so bila pri primerjavi prijavljene rabe GERK-ov s podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ugotovljena precejšnja odstopanja, zato naj na upravni enoti uskladi vpis GERK-ov v skladu s predpisi. Opozorjen je bil tudi, da če bodo neskladja ugotovljena tudi pri kontroli na terenu, se bo to obravnavalo kot namerna nepravilnost, za katero so določene strožje kazni, kar tožnik tudi izrecno priznava. Drugostopni organ tako zaključuje, da je bilo opozorilo na predtisku zbirne vloge jasno in da je bil tožnik izrecno opozorjen, naj uskladi vpis GERK-ov v skladu s predpisi na upravni enoti, vendar se na navedeno opozorilo ni odzval in na upravni enoti ni uskladil vpisa GERK-ov v skladu s predpisi. Kolikor bi se odzval na to opozorilo, bi pri pregledu svojih GERK-ov na upravni enoti natančno videl, kateri deli posameznega GERK-a niso vpisani v skladu s predpisi in bi GERK-e temu primerno lahko popravil. Iz registra kmetijskih gospodarstev je razvidno, da je tožnik zadnje spremembe glede površine spornih GERK-ov izvajal v letu 2008, ko je podal tudi posamezne opombe, da gre za kmetijsko površino, kar dodatno dokazuje, da je tožnik že na podlagi ortofoto posnetkov zaznal, da GERK-i niso vrisani skladno z rabo. V letu 2009 tožnik na nobenem od navedenih spornih GERK-ov ni izvajal sprememb. Tako drugostopni organ zaključuje, da je bil tožnik jasno opozorjen na neskladnosti in sankcijo, ki bo sledila, če te neskladnosti ne bo odpravil. Kljub temu svojih GERK-ov ni uskladil s predpisi, zaradi česar bi moral prvostopni organ te nepravilnosti na GERKIH – PID: 3372253, 1672492, 1672498, 1672499 in 1672491, ugotovljene na kraju samem, opredeliti kot posledico namernih kršitev in vlogo tožnika obravnavati skladno z določbo sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 in s 53. členom Uredbe 796/2004/ES. Iz dokumentov konkretne zadeve je razvidno, da je zahtevek za izplačilo plačilnih pravic prijavljen na skupni površini 14,78 ha, nekmetijska površina pa je bila ugotovljena na 1,61 ha, kar predstavlja 12,22 % ugotovljene površine (površina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje za izplačilo znaša 13,17 ha). Ker razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino znaša več kot 0,5 %, bi moral biti zahtevek tožnika za izplačilo plačilnih pravic v celoti zavrnjen. Tako organ druge stopnje zaključuje, da je tožnik z izpodbijano odločbo prejel več sredstev, kot jih je bil upravičen prejeti. V zvezi s svojo odločitvijo pod točko 2 izreka odločbe druge stopnje citira 43. člen Zakona o kmetijstvu (ZKme-1), ki ureja poseben primer odprave odločbe po nadzorstveni pravici. Ker je bilo, kot zgoraj obrazloženo, v konkretni zadevi dodeljenih preveč sredstev iz naslova izplačila plačilnih pravic, je upravni organ druge stopnje 1. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe skladno s 43. členom ZKme-1 po nadzorstveni pravici odpravil. Tožnik v tožbi navaja, da je na podlagi inšpekcijske kontrole na kraju samem že vložil pritožbo na ugotovljeno stanje oziroma zapisnik, in sicer 30. 11. 2009 (zavrnjena izplačila OMD) in 4. 2. 2010 (delno zavrnjeno plačilo PP). Očitano namerno kršitev izpodbija z dejstvom, da je bila izmera na kraju samem narejena nestrokovno ter da niso bila upoštevana dejstva, da je zaradi zamikov oziroma neskladja na DOF-u in DKN-ju ter stanja na reliefno močno razgibanem terenu velika, na kar pa tožnik ne more vplivati. Dejansko obdelane površine je več, kot jo je izmeril kontrolor. Prav tako se ne more strinjati z odbito površino, kjer so bile zložene bale in les za sekance, saj je bila ta površina pred tem že pokošena. Sodišču zato smiselno predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijane dele odločbe prve in druge stopnje odpravi ter ugodi zahtevkom, ki so bili neupravičeno zavrnjeni.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge odločbe druge stopnje in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodatno poudarja, da so bolezenske okoliščine, ki jih je navedel tožnik v pripombah na zapisnik, nastale že v letu 2008, kljub temu pa je tožnik v letu 2009 vložil zbirno vlogo za subvencijsko leto 2009. Z oddajo vloge za leto 2009 je torej sprejel vse pogoje, pod katerimi se subvencije dodeljujejo. Tožnik je tako sam določil, kateri GERK-i so upravičeni do izplačila, kar pomeni, da morajo izpolnjevati pogoje kmetijske rabe, zaradi česar bi moral površine, ki jih v letu 2009 zaradi različnih razlogov ni mogel obdelovati, izločiti iz prijave. Navedbe tožnika glede ugotovljene dejanske rabe zadevnih GERK-ov v pritožbi, pa so nova dejstva in novi dokazi, ki jih drugostopni organ, upoštevajoč tretji odstavek 238. člena ZUP, ni mogel upoštevati.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi tožnik oporeka dejanskim ugotovitvam glede površin kmetijske rabe, ki so bile ugotovljene pri kontrolnem pregledu na kraju samem za površine dne 18. 8. 2009 na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu v zvezi z njegovim zahtevkom, s katerim je uveljavljal neposredna plačila v kmetijstvu za leto 2009. Sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je bil tožnik prisoten pri kontrolnem pregledu površin na kraju samem, saj je podpisal zapisnik št. 33101-6061/2009 z dne 18. 8. 2009 ter nanj podal pripombe, in sicer da si je 23. 12. 2008 poškodoval hrbtenico, žena pa koleno, kar jima je onemogočilo, da bi v letu 2009 sprotno odstranjevala robidovje in grmičevje, kot v preteklih letih. Drugih pripomb ni podal, čeprav iz zapisnika izhajajo vse nepravilnosti oziroma neskladja med prijavljeno in ugotovljeno površino namenske rabe posameznih GERK-ov, ki jih je povzel in upošteval prvostopni upravni organ v odločbi prve stopnje in pritožbeni organ v drugostopni odločbi. Da tožnik pripomb na zapisnik v smeri izpodbijanja dejanskih ugotovitev, ugotovljenih pri kontrolnem pregledu površin na kraju samem, ni podal, niti ni sporno. Tožnik niti v pritožbi niti v tožbi ni pojasnil, zakaj tega ni storil oziroma zakaj je tem dejanskim ugotovitvam prvič oporekal šele v pritožbi z dne 30. 11. 2009 zoper prvostopno odločbo o zavrnitvi njegovega zahtevka OMD ter v pritožbi z dne 4. 2. 2010 zoper prvostopno odločbo, izpodbijano v tem postopku. Tako je po presoji sodišča glede na določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 do 8/10) pravilna odločitev pritožbenega organa, ki pritožbenih ugovorov glede dejanskih ugotovitev kontrolnega pregleda ni upošteval. Tožnik je imel namreč, kot že povedano, možnost podati ugovore glede dejanskih ugotovitev kontrolnega pregleda že tekom postopka na prvi stopnji, pa tega ni storil. Iz istega razloga tudi sodišče ni moglo upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nestrokovno izmero na kraju samem ter na dejanske ugotovitve kontrole. Tako sodišče sodi, da je izpodbijana prvostopna odločba v delu, v katerem je bil tožnikov zahtevek zavrnjen (točka 2 izreka), pravilna. Svojo odločitev pa je upravni organ tudi oprl na pravilno pravno podlago.

V zvezi z odločitvijo organa druge stopnje v 2. točki izreka drugostopne odločbe, s katero je po nadzorstveni pravici na podlagi določbe 43. člena ZKme-1 (Uradni list RS, št. 45/08) odpravil 1. in 5. točko izreka odločbe prve stopnje, pa sodišče poudarja, da tožnik niti ne zatrjuje, da na predtisku ne bi bil obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-ov glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Glede na to, da podatkov ni uredil, kar tudi ni sporno, saj temu tožnik ne oporeka, je organ druge stopnje ugotovljeno razliko med prijavljeno in pri kontroli na kraju samem ugotovljeno površino, ki izpolnjuje pogoj kmetijske rabe, na podlagi določbe sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 pravilno štel kot namerno nepravilnost, za katero se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES ter odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka drugostopne odločbe.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 do 62/10), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane prvostopne in drugostopne odločbe pravilen ter sta odločbi obeh stopenj pravilni in na zakonu utemeljeni.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.