Jedro

Imenovanje tožnika, ki ga je ravnatelj, ki za to sploh ni bil pristojen (po 36. členu statuta imenuje in razrešuje vodje enot svet šole), imenoval za vršilca dolžnosti, je razumeti kot podelitev pooblastila, za katerega je ravnatelj pristojen. Ob odsotnosti zakonito imenovanega vodje organizacijske enote je tožnik lahko v imenu ravnatelja skrbel za normalno delo enote na področju vzgojnoizobraževalnega dela in uresničitev sklepov organov zavoda. Zato je bil preklic pooblastila (ki je bilo lahko preklicano kadarkoli), oziroma deklaratorna ugotovitev, da je tožniku pretekel mandat v.d. po letu dni opravljanja funkcije in da je z dnem 1.2.1996 "odvezan" vseh odgovornosti iz te funkcije, pravno pravilen (niti ne, če gre za smiselno uporabo določb ZZ v zvezi z imenovanjem v.d..

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 28.3.1996 in 17.5.1996, s katerima je bilo ugotovljeno, da mu je potekel mandat v.d. vodje podružnice Medvode z dnem 28.2.1995 in da je s 1.2.1996 "odvezan" vseh odgovornosti, ki izhajajo iz te funkcije.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo določbe zakona o zavodih, saj te urejajo samo postopke v zvezi z imenovanjem direktorja in v.d. direktorja, za imenovanje vodij notranjih enot pa se ne morejo uporabljati. Postopek imenovanja je urejen samo v statutu tožene stranke. Tožnik je bil določen za v.d. vodje zaradi bolezni prejšnjega vodje, to funkcijo pa je opravljal tudi kasneje, po njegovi smrti. Ker ni ustrezne pravne podlage za izpodbijane sklepe, ni mogoče govoriti niti o ugotovitvenem sklepu. Dejstvo je, da je naloge v.d. vodje opravljal tudi po tistem, ko naj bi mu funkcija prenehala. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne v novo sojeneje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizijsko sodišče soglaša z revizijo v delu, kjer ta navaja, da zakon o zavodih (ZZ - Uradni list RS, št. 12/91 do 36/2000) ne ureja postopkov imenovanja vodij organizacijskih enot zavoda. Ima pa ta zakon v 47. členu določbo, da se organizacija zavoda določi s statutom in da se lahko za opravljanje nalog na določenem območju oblikujejo organizacijske enote. Tako je statut tožene stanke v 5. členu med drugimi oblikoval tudi organizacijsko enoto v M. in v 36. členu določil, da vodje organizacijskih enot imenuje in razrešuje svet šole, pri čemer traja mandat vodje organizacijske enote štiri leta.

Iz povedanega sledi, da je imenovanje vodje organizacijskih enot bilo, seveda ob upoštevanju manjše pomembnosti vodje v primerjavi s celotnim zavodom in ob upoštevanju drugačnih pogojev in soglasij, še najbolj podobno imenovanju direktorja zavoda. Zaradi odsotnosti posebnega predpisa, je zato sprejemljivo, da bi se tudi ob imenovanju vodje organizacijske enote smiselno upoštevale določbe ZZ v zvezi z imenovanjem vršilca dolžnosti, kot je to storilo tudi sodišče v izpodbijani sodbi.

Po mnenju revizijskega sodišča zato ni sporen deklaratoren sklep sveta tožene stranke, ki je kot pristojen organ sprejel sklep o poteku mandata tožniku kot v.d. vodje organizacijske enote v Medvodah. Prej bi lahko bilo sporno imenovanje tožnika za vršilca dolžnosti vodje v času, ko je že bil imenovan in je bil tudi v funkciji drug vodja, saj v času njegove bolezni ni niti dopustno in niti možno imenovanje vršilca dolžnosti. Zato je bilo imenovanje tožnika, ki ga je ravnatelj, ki za to sploh ni bil pristojen (po 36. členu statuta imenuje in razrešuje vodje enot svet šole), imenoval za vršilca dolžnosti, razumeti kot podelitev pooblastila, za katerega pa je bil ravnatelj pristojen. Ob odsotnosti zakonito imenovanega vodje organizacijske enote je tožnik lahko v imenu ravnatelja skrbel za normalno delo enote na področju vzgojnoizobraževalnega dela in uresničitev sklepov organov zavoda. Položaj se je pravno spremenil ob smrti vodje enote, vendar na to dejansko spremembo nihče ni reagiral in pristojni organ, kljub temu, da bi takrat to lahko storil, tožnika ni imenoval za vodjo enote. Zato je bil preklic pooblastila (ki je bilo lahko preklicano kadarkoli) oziroma deklaratorna ugotovitev, da je tožniku pretekel mandat v.d. po letu dni (28.2.1995) opravljanja funkcije in da je z dnem 1.2.1996 "odvezan" vseh odgovornosti iz te funkcije, pravno pravilen (niti ne, če gre za smiselno uporabo določb ZZ v zvezi z imenovanjem v.d ravnatelja zavoda).

Zaradi povedanega je revizijsko sodišče njegovo revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.