Jedro

Naravi postopkov po ZVEtL je treba ustrezno prilagoditi tudi smiselno uporabo določb ZPP o prekluziji in upoštevati vse tiste navedbe strank, ki bodo lahko pripeljale do dokončne ureditve razmerij. Glede na naravo postopka morajo biti prekluzije ustrezno omejene.

Ker je spor o obsegu pripadajočega zemljišča, se je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVEtL kot pripadajoče zemljišče lahko določilo le zemljišče, na katerem stavba stoji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagateljica in peta nasprotna udeleženka nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. odločilo, da se dokončno vzpostavi etažna lastnina na stavbi z ident. št. 0005-474, stoječi na parc. št. 3148/0 in 3149/0, k.o. X., na naslovu S.; v točki II. izreka ugotovilo, da je v zemljiško knjigo že vpisana nedokončana etaža predmetne nepremičnine in povzelo zemljiškoknjižno stanje; v točki III. ugotovilo, da je posamezni del ID znak 000 obremenjen s hipoteko v korist upnika B. A., da je predzaznamovana hipoteka na podlagi sklepa 2 R 1143/95 z dne 12.12.1997 in da je zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve do pravnomočne rešitve zahteve za denacionalizacijo; v točki IV. dovolilo vpis predmetne stavbe, njenih splošnih skupnih delov ter posameznih skupnih delov z določitvijo solastniških deležev na skupnih delih stavbe in posebnih skupnih delov; v točki V. Ugotovilo, kdo so lastniki posameznih delov stavbe; v točki VI. odločilo, da bremena, vpisana pri posameznem delu z ID znakom 000, preidejo na posamezen del z ID znakom 001; v točki VII. izreka pa odločilo, da se sklep izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine po uradni dolžnosti, ob upoštevanju določb predpisov, ki urejajo zemljiško knjigo, do sedaj vknjižena etažna lastnina pa se v celoti izbriše. 2. V pritožbi peta nasprotna udeleženka uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi prvostopenjski sklep in predlog zavrže ter predlagateljici naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Dejanske ugotovitve o vpisu nedokončane etaže v zemljiški knjigi ne morejo biti predmet izreka, kot ugotovitvenega sklepa v nepravdnem postopku. Zagrešena je bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 181. člena ZPP. Glede na to, da je v zemljiško knjigo že vknjižena etažna lastnina in želi predlagateljica dejansko doseči revizijo vknjiženega stanja, bi bilo potrebno njen predlog zavreči. Cilj ZVEtL (1) je, da se omogoči pridobiteljem posameznih delov stavbe, da dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine v primerih, ko so zemljiškoknjižni lastniki glede vzpostavitve in zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine na stavbah pasivni oziroma jih ni. Ureja torej primere, ko zemljiškoknjižni vpis (še) ni mogoč, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Ker ima predlagateljica solastninsko pravico na nepremičninah, na kateri predlaga vzpostavitev etažne lastnine, ni upravičena predlagateljica. Etažni lastniki, ki so vpisani kot solastniki, lahko spremembe v etažni lastnini vzpostavijo na podlagi sporazuma, z enostranskim poslom ali na podlagi sodne odločbe v postopku delitve solastnine na nepremičnini v etažno lastnino. Sodišče je zato zmotno uporabilo 3. in 14. člen ZVEtL, saj bi moralo predlog zavreči. Vpis stavbe v kataster stavb pa bi morali etažni lastniki doseči v upravnem postopku. V tem delu izpodbijana odločitev ne sodi v sodno pristojnost (kršitev po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZPP). Ker obrazložitve o tem vprašanju ni, je zagrešena tudi bistvena kršitev določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z izpodbijanim sklepom je sodišče poseglo v upravno geodetsko odločbo in kot splošne skupne dele stavbe poleg parc. št. 3148 in 3149 dodatno določilo še parc. št. 3151/0 ter dele nestanovanjske rabe z ID znakom 002, 003 in 004. Ker odločitev presega upravno geodetsko odločbo glede določitve in vpisa pripadajočega zemljišča, to je skupnih delov stavbe, je materialnopravno napačna in presega celo obseg predloga predlagateljice. Stavba na S. stoji zgolj na parc. št. 3148 in 3149, k.o. X. Parc. št. 3151, k.o. X., sodišče ne bi smelo določiti kot skupni splošni del stavbe. Pripadajoče zemljišče se določa po posebnih kriterijih in ker sodišče šteje, da gre zgolj za postopek vzpostavitve etažne lastnine in ne tudi za postopek določitve pripadajočega zemljišča, je materialno pravo zmotno uporabljeno, dejansko stanje pa nepravilno ugotovljeno. Dejstvo je, da gre pri parc. št. 3151 za zemljišče, ki pravno ne pripada vsakokratnemu etažnemu lastniku objekta S. Skozi objekt in preko sporne parcele poteka javni prehod, imenovan Z., ki je kategoriziran po Odloku o kategorizaciji občinskih cest kot javna površina z označbo javne poti v naseljih in med naselji. Priznanje izključne posesti na javnem dobrem bi pomenilo negacijo njegovega statusa. Kot pravico tretjega po tretjem odstavku 7. člena ZVEtL je potrebno šteti tudi javno dobro. Ali je bil postopek razlastitve javnega dobra pravilen, ni predmet nepravdnega postopka vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča. S stališčem o prekluziji se je sodišče izognilo odločanju o pravno pomembnem vprašanju javnega dobra (kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 286. členom in 286.a členom ZPP). Ker pa ni odločilo o predlogu glede služnosti v javno korist, je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 24. člena ZVEtL. Pristop sodišča, ko je „na novo“ določilo pravice etažnih lastnikov, je materialnopravno zmoten. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagateljica ter prvi in tretji nasprotni udeleženec so na pritožbo odgovorili. Predlagateljica meni, da bi bilo potrebno pritožbo zavreči, ker peta nasprotna udeleženka ni izkazala pravnega interesa zanjo, saj se ji pravni položaj ne more izboljšati, ker ne zatrjuje, da je lastnica kateregakoli posameznega dela v stavbi, pa tudi lastninske pravice na parcelah, ki so skupni del stavbe, ne more pridobiti. V nadaljevanju odgovora na pritožbo predlagateljica pritrjuje stališčem izpodbijanega sklepa in kot podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Tudi prvi in tretji nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo pritrjujeta odločitvi in razlogom prvostopenjskega sodišča. Poudarjata, da peta nasprotna udeleženka na predmetni stavbi nima nobenega lastninskega upravičenja, ker je v zemljiški knjigi zgolj formalno vpisana kot lastnik, skupni deli stavbe pa predstavljajo nedeljivo celoto z že vpisanimi posameznimi deli in je v celotni zadevi mogoče odločiti le naenkrat (materialno sosporništvo), ne pa le delno (brez parcele 3151).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Navedba vrednosti spornega predmeta ni obvezna sestavina predloga za postopek po ZVEtL. Kaj mora vsebovati predlog v nepravdnem postopku predpisuje 21. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), za predlog za vzpostavitev etažne lastnine pa tudi ZVEtL v 20. členu. Vrednosti spornega predmeta ne navajata. Tudi za podatek, ki ga mora imeti vsaka vloga (21. člen ZNP), ne gre. Za navedbo vrednosti spornega predmeta v postopku po ZVEtL namreč ni potrebe, saj je revizija izključena (19. člen ZVEtL), vrednost spornega predmeta praviloma ni potrebna zaradi odločitve o odvetniških stroških, ker praviloma vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 13. členom ZVEtL) in tudi sodna taksa se ne določa glede na vrednost spornega predmeta (prim. 9.1 ZST-1 (2)). Uveljavljana relativna kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena ZPP) ni podana.

6. Kaj mora vsebovati sklep o vzpostavitvi etažne lastnine določa 24. člen ZVEtL. Njegova določila in 181. člen ZPP sicer ne dajejo podlage za ugotovitveni del sklepa v delu, ko povzema sedanje zemljiškoknjižno stanje (točki II. in III. izreka). Ugotovitve o zemljiškoknjižnem stanju sodijo v obrazložitev sklepa. Navedbe iz odgovora na pritožbo prvega in tretjega nasprotnega udeleženca, da je ugotovitveni del sklepa potreben zaradi zemljiškoknjižne izvedbe, niso utemeljene. Vsi vpisi v zemljiško knjigo se opravijo šele po vpogledu stanja v zemljiški knjigi, ki ga ima zemljiškoknjižno sodišče ob opravljanju vpisa pred seboj. Vendar pa to, da je zemljiškoknjižno stanje povzeto v izreku sklepa, na odločitev samo ni vplivalo, zato relativna bistvena kršitev določb postopka ni podana.

7. Nepravilno je tudi stališče pritožbe, da bi moralo sodišče predlagateljičin predlog zavreči, ker je etažna lastnina na stavbi na naslovu S. že vknjižena, ZVEtL pa ureja le primere, ko zemljiškoknjižni vpis še ni bil mogoč, zato predlagateljica ni upravičena predlagateljica po 16. členu ZVEtL. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču, da je ZVEtL namenjen tudi za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v primerih, kakršen je obravnavani, ko gre za dejansko etažno lastnino, ki pa v zemljiški knjigi ni v celoti vknjižena; gre za t.i. nedokončano etažno lastnino (3). Glede na vpis v zemljiški knjigi je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS (4). ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo SPZ, in sicer Zakon o lastnini na delih stavb iz leta 1959 (ZLDS), Zakon o pravicah na delih stavb iz leta 1976 (ZPDS), Stanovanjski zakon, so omogočali nastanek etažne lastnine, ki pa se ni ustrezno vpisovala v zemljiško knjigo (5). Predpisi (6) so omogočali vknjižbo samo enega ali samo nekaj posameznih delov stavbe, ne pa nujno vseh, zato je na taki zgradbi nastala nedokončana etažna lastnina, za katero je značilno, da poleg vpisanih posameznih delov v etažni lastnini obstajajo še nevpisani posamezni deli, ki jih v zemljiški knjigi predstavlja fiktivna nepremičnina, označena kot nerazdeljeni posamezni deli. Prav rešitvi takih primerov pa je namenjen ZVEtL, ki omogoča, da se v nepravdnem postopku poskrbi za katastrski vpis stavbe in njenih posebnih delov, izda odločbo, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine, in poskrbi za njen zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti. Zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih (7). Ugovor pete nasprotne udeleženke glede pristojnosti sodišča tako ni utemeljen. Izpodbijani sklep je tudi v tem delu dovolj obrazložen, da je mogoč preizkus, saj navaja pravno podlago za izdajo sklepa glede vpisa v kataster stavb.

8. Za že pridobljeno etažno lastnino, ki jo je treba le še ustrezno urediti, načini ureditve, ki jih predlaga pritožnica, niso primerni oziroma mogoči. Z enostranskim pravnim poslom (109. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ) se predmetna nepremičnina ne more etažirati, ker na njej nihče nima izključne lastninske pravice. V sodnem postopku za delitev solastnine zato ne, ker v primerih, ko je dejansko že vzpostavljena etažna lastnina, za razrešitev razmerij tak postopek ni primeren (8). Na podlagi sporazuma po 108. členu SPZ glede na okoliščine konkretnega primera etažiranje ni mogoče, ker bi morala pri pravnem poslu sodelovati tudi peta nasprotna udeleženka, ki pa ni bila aktivna pri razreševanju problema etažne lastnine; trdi, da s tem nima nič, da nima stvarne legitimacije. Vendar pa je peta nasprotna udeleženka vknjižena v zemljiško knjigo kot lastnica posameznega dela stavbe št. 900 v stavbi, ki se etažira v tem postopku, in posledično kot solastnica na splošnih skupnih delih stavbe. V 900.E so bili vpisani tisti deli stavbe, ki so bili ob nacionalizaciji izvzeti, pri vpisih na podlagi odločb o denacionalizaciji, pa (še) nevrnjeni deli stavbe. Zemljiška knjiga je namreč v liste B zemljiškoknjižnih vložkov vpisovala posamezne dele na podlagi denacionalizacijskih odločb, s katerimi so se vračali le nekateri posamezni deli v nekoč nacionaliziranih stavbah. Glede na zemljiškoknjižno stanje je torej tudi peta nasprotna udeleženka lastnica nekega nedoločenega dela, zato se stavba brez nje ne more etažirati. To je razlog, da je podana njena pasivna legitimacija in je prvostopenjsko sodišče pravilno pozvalo predlagateljico, naj predlog razširi tudi nanjo. Kot zemljiškoknjižni lastnici ji pravnega interesa za pritožbo ni mogoče odreči in je zavzemanje predlagateljice, naj se pritožba zavrže, neutemeljeno.

9. Vendar pa peta nasprotna udeleženka lastninske pravice na stavbi S, ne uveljavlja, saj trdi, da v stavbi nima ničesar. Upravičenja uveljavlja le na parc. št. 3151/0, k.o. X., to je na zemljišču, ki je v naravi dvorišče, po delu pa poteka Z. V zemljiški knjigi je parc. št. 3151/0 vpisana kot splošni skupni del stavbe S. 10. Stališče prvega sodišča, da je peta nasprotna udeleženka prekludirana glede trditve, da skozi stavbo in po parc. št. 3151/0, k.o. X., poteka javni prehod, ki je kategoriziran kot javna površina in gre za grajeno javno dobro, je zmotno. Prekluzija po 286. členu ZPP velja le glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov, materialnopravna naziranja lahko stranke podajo tudi kasneje. Nova dejstva in dokaze pa lahko navajajo, če se tekom postopka pokaže, da je potrebno za pravilno uporabo materialnega prava ugotoviti kakšna dejstva, o katerih se še ni razpravljalo. Sodišče mora namreč skladno z 285. členom ZPP poskrbeti, da se med obravnavano navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo in dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo. Ker sta postopka po ZVEtL namenjena dokončni ureditvi do sedaj še nerazrešenih razmerij, do katerih je prišlo tudi zaradi pomanjkljivih predpisov in ker gre za zapletene situacije, je zakonodajalec določil močna inkvizitorna pooblastila sodišča in stopnjeval preiskovalno načelo (9). Taki naravi postopkov po ZVEtL je treba ustrezno prilagoditi tudi smiselno uporabo določb ZPP o prekluziji in upoštevati vse tiste navedbe strank, ki bodo lahko pripeljale do dokončne ureditve razmerij. Glede na naravo postopka morajo biti prekluzije ustrezno omejene.

11. Sodišče prve stopnje trditev pete nasprotne udeleženke v zvezi s parc. št. 3151/0 ni zavrnilo zgolj iz procesnega razloga, temveč tudi vsebinsko, in sicer glede na podani predlog in trditveno podlago pravilno. V obravnavanem primeru gre za dokončanje etažne lastnine z vpisom vseh, v katastru stavb določenih posameznih delov ter določitvijo solastniških deležev na njih, glede splošnih skupnih delov pa je sodišče le povzelo stanje zemljiške knjige (gl. obrazložitev izpodbijanega sklepa na strani 15 – tretji in četrti odstavek).

12. ZVEtL ureja dva ločena postopka, ki se lahko začneta le na podlagi ustreznega predloga. Predlagateljica je v tem postopku podala predlog za vzpostavitev etažne lastnine. S trditvami glede parc. št. 3151/0, k.o. X., peta nasprotna udeleženka dejansko nasprotuje obsegu k stavbi S. pripadajočega zemljišča. Če je v postopku po ZVEtL vzpostavljena etažna lastnina, lahko udeleženci postopka vzpostavitve etažne lastnine in druge osebe, ki izkazujejo pravni interes, predlagajo ugotovitev oziroma določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – prvi odstavek 26. člena ZVEtL. Takega predloga noben udeleženec tega postopka ni podal. In ker je glede na ugovore pete nasprotne udeleženke spor o obsegu pripadajočega zemljišča, se je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVEtL kot pripadajoče zemljišče lahko določilo le zemljišče, na katerem stavba stoji. To sta parceli št. 3148/0 in 3149/0. Temu skladen je tudi vpis v katastru stavb, kakršen je bil opravljen na podlagi vmesnega sklepa, izdanega v tej zadevi 16.10.2012. 13. Če bo podan predlog, se bo naknadno določilo še pripadajoče zemljišče oziroma njegov obseg. V tem postopku pa je moralo sodišče glede parc. št. 3151/0 zgolj povzeti sedanje zemljiškoknjižno stanje. V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL sodišče spore med udeleženci rešuje na podlagi zakonskih domnev in dokaznih pravil (4., 5. in 6. člen, drugi odstavek 7. člena, 9. člen ZVEtL) in na podlagi verjetnosti (17. člen ZVEtL), udeleženci pa lahko svoje domnevne pravice, ki jim ni bilo ugodeno zaradi domnev, dokaznih pravil ali verjetneje izkazane pravice drugega, po končanem postopku za vzpostavitev etažne lastnine uveljavljajo v pravdi ali drugem za to predpisanem postopku (prvi odstavek 25. člena ZVEtL (10)). Glede na zemljiškoknjižno stanje in trditve pete nasprotne udeleženke, da ni lastnik stavbe, ki se etažira v tem postopku, je verjetneje, da je (cela) parc. št. 3151/0 splošni skupni del stavbe, katere etažni lastniki so predlagateljica in prvi do četrti nasprotni udeleženec. Peta nasprotna udeleženka pa bo lahko drugačna lastninskopravna razmerja uveljavljala v pravdi ali sprožila drug ustrezen postopek (prvi odstavek 25. člena ZVEtL). Ker peta nasprotna udeleženka trdi, da parc. št. 3151/0 ne predstavlja pripadajočega zemljišča k stavbi, ki se je etažirala v tem postopku, oziroma da ni cela parcela pripadajoče zemljišče, je upravičen predlagatelj za postopek za določitev pripadajoče zemljišča. Izpodbijani sklep torej ne predstavlja pravnomočne odločitve o pripadajočem zemljišču, odločitev glede vzpostavitve etažne lastnine pa je lahko podvržena ponovni presoji v pravdi.

14. Sodišče se ni izognilo reševanju problematike javnega dobra, kot mu protispisno očita pritožba. V četrtem odstavku na 16. strani obrazložitve sklepa je zavrnilo ugovor pete nasprotne udeleženke s pravilno obrazložitvijo, da občinski odlok o razglasitvi javnega dobra ni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Če ni dogovora (pravni posel), je potrebno speljati postopek razlastitve. To ni stvar postopka po ZVEtL (kar ugotavlja tudi pritožba).

15. Za vsebinsko obravnavo predloga, da se ,,razčisti oziroma doreče služnost v javno korist“, pri čemer peta nasprotna udeleženka niti ni podala določnega predloga, sodišče prve stopnje ni imelo podlage. Tudi služnost ni stvar obravnave v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL. Če hoče peta nasprotna udeleženka problematiko Z. rešiti z ustanovitvijo služnosti v javno korist, bo morala sprožiti ustrezen postopek.

16. Ker se v zemljiško knjigo ne vpisuje kaj posamezen del stavbe predstavlja v naravi, je stališče pritožbe, da je odločitev sodišča, ker se ne ve za katere dele nestanovanjske rabe gre, materialnopravno napačna, zmotno. Prav tako stališči, da odločitev presega predlagateljičin predlog (razlogi zakaj temu ni tako izhajajo iz 12. in 13. točke tega sklepa), in da je sodišče na novo določilo pravice etažnih lastnikov. Sodišče je skladno z določili ZVEtL uredilo že vzpostavljeno etažno lastnino tako, da se je stavba vpisala v kataster stavb ter v zemljiško knjigo skladno s pozitivno zakonodajo. Gre torej za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejansko etažno lastnino, kar je cilj ZVEtL-a. 17. V pritožbi uveljavljani razlogi po obrazloženem niso utemeljeni. Določbe ZVEtL so pravilno uporabljene in tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 27. členom ZNP in 13. členom ZVEtL).

18. ZVEtL posebnih določb o stroških postopka nima, zato se uporabljajo določbe ZNP. Ta pa v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Stališče predlagateljice, da ji gredo pritožbeni stroški po petem odstavku 35. člena ZNP, ne vzdrži, ker peta nasprotna udeleženka pravni interes za pritožbo ima.

(1) Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS, št. 45/2008 in 59/2011. (2) Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami.

(3) Več o tem Jure Debevec, Razmerja pri etažni lastnini, nastali pred uveljavitvijo SPZ (t.i. dejanska etažna lastnina), Pravna praksa – 2012, številka 43, stran 9; tudi dr. Ana Božič Penko, ZVEtL, Pravosodni bilten, št. 4/2013. (4) Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavb v zemljiško knjigo, Uradni list RS, št. 89/99, 97/01, 32/02 – odločba UPS, 15/03 in 58/03 – ZZK-1. (5) Pravice so se lahko prenašale izvenknjižno.

(6) Navodilo o vknjižbi pravic na delih stavb in o vodstvu zemljiške knjige „G“, Uradni list SRS, št. 22/77; Pravilnik o vodenju zemljiške knjige, Uradni list RS; št. 77/1995. (7) Gl. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona v Predlog Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljiška k stavbi, prva obravnava, Poročevalec DZ RS z dne 14.2.2008. (8) Gl. v opombi 3 navedeni deli J. Debevca in dr. A. Božič Penko.

(9) Mateja Tamara Fajs, ZVEtL in ovire za njegovo izvajanje v praksi, Pravna praksa št. 28 do 29/2011. (10) Gl.obrazložitev k 17. in 25. členu v Predlog zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, prva obravnava, Poročevalec DZ z dne 14.2.2008 in Mateja Tamara Fajs, ZVETL in ovire za njegovo izvajanje v praksi, Pravna praksa št. 28 do 29/2011.