Jedro

Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. POHS so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS (v nadaljevanju carinski, davčni, finančni tudi prvostopenjski organ) v zadevi ugotovitev pravilnih podatkov in doplačila uvoznih dajatev za blago: „FIT - Invado“, deklarirano v drugi postavki carinske deklaracije za hkratno sprostitev v prost promet in vnos v domačo porabo za blago brez davčno oproščene dobave (v nadaljevanju carinska deklaracija) MRN 16SI00191340923258 z dne 1. 9. 2016, Oddelek za carinjenje Ljubljana, določila pravilno tarifno oznako 3701 30 00 kombinirane nomenklature (v nadaljevanju KN) in TARIC kodo 90 ter določila znesek za doplačilo dajatev in zamudnih obresti, ki sta jih dolžnika, družba A. d.o.o., in tožnik dolžna solidarno poravnati za blago, ocarinjeno po carinski deklaraciji MRN 16SI00191340923258 z dne 1. 9. 2016, Oddelek za carinjenje Ljubljana, v skupnem znesku 3.491,20 EUR, od tega iz naslova: 4,9% carinskih dajatev na industrijske izdelke 3.455,89 EUR in 2,00 % zamudne obresti od carine na industrijske izdelke 35,31 EUR, skupaj 3.491,20 EUR. Dolgovani znesek mora dolžnik plačati v roku 10 dni od vročitve te odločbe na račun, ki ga navaja, sicer bodo po izteku tega roka zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe (točki 1 in 2 izreka). Zavezanca nista zahtevala povrnitve stroškov. Stroški postopka, ki so nastali carinskemu organu, bremenijo slednjega. Pritožba ne zadrži izvršitve (točki 3 in 4 izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je deklarant (družba A. d.o.o.) za račun tožnika kot prejemnika blaga po postopku 4000 dne 1. 9. 2016 vložil predmetno carinsko deklaracijo za blago v skupni vrednosti 73.033,93 EUR za 29.520 kosov tiskarskih plošč „FIT – Invado“, različnih dimenzij dobavitelja, družbe B. iz Kitajske, neto mase 16.324,96 kg, s prijavljeno tarifno oznako blaga 8442 50 80 KN in TARIC kodo 00. V polju 47 carinske deklaracije je deklarant obračunal DDV po stopnji 22% v višini 15.516,23 EUR, ki ga je uvoznik blaga, v skladu z določbo 88. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) izkazal v obračunu DDV (uporaba šifre „G“ v polju „47“). Oddelek za carinjenje v Ljubljani pri pregledu tega blaga ni mogel ugotoviti dejanskega stanja glede pravilne sestavine blaga, zato je 2. 9. 2016 odvzel vzorec blaga zaradi analize oz. podrobnejšega pregleda blaga v smislu člena 188, točka d Carinskega zakonika Unije (v nadaljevanju CZU). Uvoznik blaga je ob tem podal izjavo, katere vsebina je navedena v obrazložitvi izpodbijane odločbe. O rezultatih preiskave je prvostopenjski organ 13. 10. 2016 izdelal strokovno mnenje v skladu s 25. členom Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Unije (v nadaljevanju ZICZEU) in v povezavi z določbo 130. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) ter izdal izpodbijano odločbo in določil nove podlage za obračun carinskih dajatev.

3. O rezultatih naknadnega preverjanja navedene carinske deklaracije je prvostopenjski organ 1. 9. 2016 izdal zapisnik, na katerega je uvoznik blaga podal pripombe. Prvostopenjski organ je pripombe uvoznika na zapisnik o preverjanju predmetne carinske deklaracije z dne 1. 9. 16 zavrnil, kar je razvidno na straneh 4 do 7 obrazložitve izpodbijane odločbe. V postopku je bilo na podlagi dokumentacije, predložene k predmetni carinski deklaraciji, analize vzorca blaga in naknadno dostavljene dokumentacije ugotovljeno, da je bilo obravnavano blago uvrščeno v napačno tarifno oznako 8442 50 80 KN. Prvostopenjski organ je na podlagi opravljene analize blaga s trgovskim nazivom: „FIT - Invado 0,15 mm“ ugotovil, da je ta izdelek gladka pravokotna aluminijasta plošča, na katero je nanesena plast materiala, občutljivega na infrardečo svetlobo, valovne dolžine 830 mm. Plast nanesenega materiala je modre barve in še ni bila izpostavljena fotografskemu postopku. Plošča je velika 450 X 370 mm in debela 0,15 mm. Uporablja se za izdelavo tiskarskih plošč. Plošče za ofset tisk, ki že imajo na površini tiskarske elemente v obliki besedila ali slike, je potrebno uvrstiti v tarifno številko 8442 KN. Tiskarske plošče, ki še niso bile izpostavljene obdelavi z infra rdečo svetlobo in zato nimajo na površini tiskarskih elementov, potrebnih za ofset tisk, pa je potrebno uvrstiti pod tarifno številko 3701. 4. Uvrstitev predmetnega blaga prvostopenjski organ utemeljuje na podlagi Splošnih pravil 1 in 6 za razlago KN, na opombi 2 k 37 poglavju, na Pojasnjevalnih opombah harmoniziranega sistema (v nadaljevanju POHS) k 37 poglavju, splošno; k tarifni števili 3701, pod točko (A); k tarifni številki 3705, četrti odstavek, izključitev (C); k tarifni števili 8442 (C). Blago s takšnimi lastnostmi pa se po presoji prvostopenjskega organa pravilno uvršča v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90. Od blaga se obračunajo carinske dajatve na industrijske izdelke po stopnji 4,9%. Davčna osnova pa je določena v skladu z 38. členom ZDDV-1. 5. Ministrstvo za finance je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in pritrdilo izpodbijani odločitvi in razlogom prvostopenjskega organa. Pritrdilo je odgovorom na pripombe na zapisnik in dodatek k zapisniku. V zvezi s pritožbenimi navedbami dodatno pojasnjuje, da KN, uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in oznak blaga s šiframi, ki ga je izdelal Svet za carinsko sodelovanje (zdaj Svetovna carinska organizacija, v nadaljevanju SCO) in ki je bil uveden z mednarodno konvencijo. KN povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke navedenega harmoniziranega sistema, le sedma in osma tarifna številka pomenita nadaljnjo razdelitev samo v okviru KN. Različica KN, ki je veljala v letu 2014, je del priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 1001/2013 z dne 4. oktobra 2013. KN med drugim vsebuje Splošna pravila za razlago KN ter seznam carin. Blago se v KN uvršča v skladu s Splošnimi pravili za razlago KN ter v skladu z opombami k oddelkom in poglavjem KN. Pri uvrščanju je potrebno upoštevati tudi POKN ter POHS, ki jih izdaja SCO. Obravnavano blago je bilo deklarirano v tarifno oznako 8442 50 80 KN in TARIC kodo 00 s poimenovanjem: Stroji, aparati in naprave (razen obdelovalnih strojev iz tarifnih oznak 8456 do 8465) za pripravljanje ali izdelovanje plošč, valjev ali drugih tiskarskih oblik; plošče, valji ali druge tiskarske oblike; litografski kamni, plošče in valji, pripravljeni za tiskarske namene (npr. brušeni, uzrnjeni ali polirani): - Plošče, valji in druge tiskarske oblike, litografski kamni, plošče, valji, pripravljeni za tiskarske namene (npr. brušeni, uzrnjeni ali polirani):... drugo z „erga omnes“ carinsko stopnjo prosto za blago s kitajskim poreklom.“ V obravnavani zadevi gre za 29.520 kosov tiskarskih plošč „FIT – Invado“ dobavitelja, družbe B. iz Kitajske neto mase 16.324,96 kg. Prvostopenjski organ je za predmetno blago določil tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90 s poimenovanjem: Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih: - Druge plošče in plan filmi, katerih ena stran je daljša od 255 mm; - - drugo z erga omnes carinsko stopnjo iz tretjih držav (BR) 6,50 %. Odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga so na splošno objektivne značilnosti in lastnosti blaga, ki so opredeljene v poimenovanju tarifne številke KN ter pojasnilih oddelkov in poglavij. Značilnosti in lastnosti obravnavanega blaga s trgovskim nazivom „FIT – Invado“ so bile v postopku ugotovljene na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil deklarant ter izjav in pripomb deklaranta in tožnika. Plošče „FIT - Invado“, deklarirane na podlagi računa z dne 13. 7. 2016, se razlikujejo samo po dimenziji in imajo enak nanos. Gre za izdelek pravokotnih oblik različnih velikosti iz aluminijeve zlitine, na katero je nanesena tanka plast materialna občutljivega na UV svetlobo valovne dolžine 300-400 nm. Plošča še ni osvetljena. Nanjo se v CTP tehniki prenesejo želeni podatki, ki so osnova za tiskanje z ofsetnim tiskarskim postopkom. Uporablja se za izdelavo tiskarskih plošč. Blago s takšnimi lastnostmi pa se tudi po presoji pritožbenega organa pravilno uvršča v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90. 6. Tarifno oznako je prvostopenjski organ določil skladno s Splošnimi pravili 1 in 6 za razlago KN; opombo 2 k 37. poglavju; besedilom k oznaki KN 3701, 3701 30 00 in besedilom k oznaki TARIC 3701 30 00 90; POHS k 37. poglavju pod splošno; pojasnjevalnimi opombami HS k tarifni številki 3701 (A); POHS k tarifni številki 3705, četrti odstavek izključitev (c), POHS k tarifni številki 8442 (C) tretji odstavek, POHS k XV. oddelku izključitve (d), katerih vsebina je povzeta v nadaljevanju.

7. Deklarant je za tožnika za tiskarske plošče z istim trgovskim imenom že vlagal carinske deklaracije pri Oddelku za carinjenje blaga Ljubljana. Ob tem so bili vzeti vzorci in izdana mnenja Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo blaga pri Generalnem finančnem uradu v Ljubljani (v nadaljevanju GFU), ki potrjujejo izpodbijano uvrstitev. Zaradi zagotavljanja enotne uporabe KN za blago s trgovskim imenom FIT INVADO in IBT NEG.FAST PLETES je Evropska komisija sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2246 dne 30. novembra 2017 o uvrstitvi določenega blaga v KN, ki uvršča v KN neosvetljene aluminijaste plošče (t.i. pozitivne termalne plošče, občutljive na laserske diode), pravokotne oblike, z eno stranjo daljšo od 255 mm, na eni strani premazane z emulzijo (ki vsebuje predvsem smolo, topno v alkalnem mediju, eno ali več IR (infrardečih) barvil (svetlobno-termični pretvornik) in preprečevalec topnosti (barvilo)), ki so občutljive na infrardeče laserske diode z valovno dolžino 830 nm. Namenjene so za uporabo z opremo CTP (tehnologija računalnik - plošča) za srednje in velike naklade. Za podaljšanje življenjske dobe končanega izdelka se plošče s posebnim postopkom "zapečejo", da se slika utrdi, potem ko je bila razvita. V skladu s to izvedbeno uredbo se takšne plošče uvrščajo v tarifno oznako 3701 30 00 KN. Uvrstitev opredeljujejo Splošni pravili 1 in 6 za razlago KN, opomba 2 k poglavju 37 ter besedilo oznak KN 3701 in 3701 30 00, POHS k poglavju 37 ter POHS k tarifni številki 8442, točka (B) in mnenje o uvrstitvi HS 3701.30/1 iz leta 2015. Uvrstitev pod oznako KN 8442 50 00 kot tiskarske plošče je izključena, ker so svetlobno občutljive plošče s tarifno številko 3701 izključene iz tarifne številke 8442. Ta Uredba je začela veljati 28. 12. 2017 in ne določa dodatnih zahtev za uvrstitev zadevnega proizvoda, temveč je razlagalna, kar pomeni, da je pravilnost uvrstitve, ki jo uredba določa, odvisna od dejstev in pravnih pravil, ki jih je mogoče uporabiti tudi za nazaj. To kaže, da je bila predmetna deklaracija nepravilna, ravnanje prvostopenjskega organa, ki je določil tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90 ter obračunal razliko uvoznih dajatev, pa je bilo pravilno in zakonito.

8. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Toži iz razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zaradi kršitve 22. člena in 25. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP. Ne strinja se z uvrstitvijo predmetnega blaga v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90. Iz navedb tožene stranke o odvzetih vzorcih blaga in izdanih mnenjih Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo blaga pri GFU, izhaja, da je prvostopenjski organ v postopek pritegnil izvedenca iz carinskega laboratorija, ki je opravil ogled odvzetih vzorcev v nasprotju s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 200. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) brez navzočnosti tožnika. Tožniku tudi ni vročil rezultatov ogleda in izvedenskega mnenja. V primeru ogleda po 154. členu ZUP je obvezna obravnava, ki je pomembna procesna in ustavna pravica, kar pojasni. ZUP je namenjen varovanju strank pred samovoljo države. V nadaljevanju citira tujo sodno prakso. Izpodbijana odločba temelji na domnevah in nepreverjenih podatkih, kar je v nasprotju z načeli Ustave RS. Prvostopenjski organ je selektivno ugotavljal dejstva, s čimer je kršil temeljne ustavne pravice stranke do poštene obravnave, kar pomeni kršitev ustavnega načela pravne države. Ravnanje prvostopenjskega organa povzroča pravno negotovost in s tem nezaupanje v pravo. Prvostopenjski organ arbitrarno, brez navedbe predpisa, zavrača prejete račune. Sodišču predlaga, naj pritegne izvedenca (ki bo ugotovil, ali lastnosti blaga odstopajo od opisa v carinski deklaraciji in ali obstajajo netočni ali nepopolni podatki v carinski deklaraciji) in zasliši predstavnika tožnika C.C., direktorja sektorja grafični materiali in uslužbenca GFU, ki je izdelal več strokovnih mnenj o uvrstitvi izdelkov v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90. 9. Tožnik ugovarja kršitve določb postopka in da odločbe pritožbenega organa ni možno preizkusiti. Podane so številne napake, ki jih pojasni. Pritožbenemu organu očita, da se ne izjavi o tujih Zavezujočih Tarifnih Informacijah (v nadaljevanju ZTI), s katerimi je tožnik v pritožbi utemeljeval uvrstitev blaga v tarifno oznako 8442. Podana je neenotna uporaba KN v okviru EU, na kar kaže tudi sklicevanje tožnika na tuje ZTI.

10. Očita kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom, saj iz veljavnih ZTI izhaja, da druge države EU drugače razvrščajo predmetno blago. Ene v 370 30, druge pa v 8442 50. V nadaljevanju pojasni uvrščanje v KN in sicer v poglavje 37 – Proizvodi za fotografske in kinematografske namene, nato uvrščanje v poglavje 84 - Stroji in mehanske naprave ter podaja svoje videnje stanja v EU. V nadaljevanju pojasni uporabo Opombe 2 k 37 poglavju, POHS k tarifni števili 3701 (A), POHS k XV Oddelku izključitev (d). Sklicuje se na Mnenje o uvrstitvi blaga, ki ga je podala Svetovna Carinska Organizacija glede plošč, ki so občutljive na UV svetlobo. Meni, da je uporabil pravilno tarifno oznako 8442 50 80, ki jo citira. Sklicuje se na poslano ZIT št. LV MP-16-18, izdano 11. 5. 2016 iz Litve, iz katere izhaja uvrstitev enakega tipa plošč v 8442 50 80. Meni, da sta zaradi hitrega napredka KN in HS zastareli.

11. Prvostopenjski organ je uporabil POHS, ki niso dostopne v uradnem jeziku organa (v slovenskem jeziku). Pritožbeni organ pa se do teh ugovorov tožnika ni opredel. POHS in stališča o uvrstitvi blaga nista del konvencije in nista pravno zavezujoča. Med leti 2007 in 2012 je prišlo do velikih sprememb harmoniziranega sistema, zato so z začetkom leta 2012 začele veljati nove POHS, ki pa, zaradi spora o avtorskih pravicah SCO, niso uradno prevedene. Nedostopnost konkretnega podzakonskega akta je v nasprotju s pogojem dostopnosti zakona (accessibility requirement). Poleg tega KN očitno ni bila jasna glede uvrščanja zadevnega blaga in ni izpolnjen pogoj jasnosti zakona (reasonable clarity requirement), pri naknadnem obračunu pa je potrebna istovetnost prejšnje in nove upravne stvari, ki je nujno povezana s pojmom poznejše spremembe pravnomočnega upravnega razmerja, razlog za spremembo pa je lahko le novo dejstvo, ki je bilo naknadno odkrito, a je del prejšnjega dejanskega stanja. Prvostopenjski organ pa v zapisniku ni ugotovil, za kakšno novo dejstvo gre in s katerimi dokazi je to ugotovljeno.

12. S tem, ko so nekatera podjetja v EU predmeten tip plošč lahko uvažala pod ugodnejšimi pogoji, je bil tožnik kot uvoznik in prodajalec na slovenskem trgu v deprivilegiranem položaju v primerjavi z ostalimi evropskimi uvozniki. Tožnik je bil diskriminiran, kar pojasni. Prvostopenjski organ pa je kršil 64. člen in 66. člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1). Sklepno sodišču predlaga, da naj po izvedbi dokazov na glavni obravnavi odloči v sporu polne jurisdikcije tako, da izpodbijano odločbo v povezavi z odločbo pritožbenega organa odpravi in postopek ustavi, toženi stranki pa tudi naloži, da je tožniku dolžna povrniti stroške postopka v priglašeni višini.

13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. V zvezi s tožbenimi navedbami zavrača očitke kršitev procesnih pravil. Za ugovor tožnika, da prvostopenjski organ v teh postopkih ni pritegnil izvedenca in da je opravil odvzem vzorcev brez navzočnosti tožnika ter, da bi morala biti obvezno razpisana ustna obravnava navaja, da predstavlja tožbeno novoto. Tožnik je bil seznanjen z ugotovitvami s prejemom zapisnika o preverjanju predmetne carinske deklaracije. Strokovno mnenje Sektorja za tarifo pa tudi sicer ni izvedensko mnenje v smislu ZUP, ker gre za organizacijsko enoto GFU. Razlogi za neobstoj uradnega prevoda POHS je tožeči stranki, glede na njene navedbe, znano. Pri tem dodaja, da so bile PHOS v delu, ki se citira v izpodbijani odločbi, prevedene v slovenski jezik in objavljene v Uradnem listu RS in se v tem delu tudi kasneje niso spremenile. Izvedbena uredba 2017/2246, ki je bila izdana v času odločanja o pritožbi, je razlagalne narave in samo potrjuje, da je bila uvrstitev blaga s strani prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, obravnavana deklaracija pa nepravilna. Sklicevanje na deprivilegirani položaj ne more biti razlog za nepravilno uvrščanje blaga. V postopku, ki je predmet te zadeve, je prvostopenjski organ lastnosti blaga ugotovil na podlagi predmetne carinske deklaracije in priložene dokumentacije in dokumentacije, ki mu je bila predložena v postopku naknadne kontrole. Na ZTI se lahko sklicuje le njen imetnik, zato sklicevanje na tuje ZTI prvostopenjski organ ni upošteval. Po mnenju toženke tudi ni razloga za zaslišanje predlaganih oseb glede na način, s katerim je prvostopenjski organ ugotovil lastnosti predmetnega blaga, ki so bile podlaga za uvrstitev v KN.

14. V pripravljalni vlogi se tožnik sklicuje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Devinar, Korošec, Pro plus in Mirovni inštitut proti Sloveniji. Tožnik je argumentirano zavrnil navedbe v zapisniku in iz odločbe prvostopenjskega organa ter vztraja na izvedbi ustne obravnave. Predlaga tudi, naj sodišče zahteva pregled odvzetih vzorcev. Opozarja na časovno vrzel med datumom predmetnega carinskega postopka (september 2016) in datumom Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2017/2246 (november 2017). Pred novembrom 2017 so vsi upravičenci ZTI še imeli možnost deklarirati blago po v ZTI določeni tarifni številki, toženka pa je vztrajala pri svoji interpretaciji in tožniku naložila plačilo dodatnih dajatev. Komisija (EU) je sprejela Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2017/2246 tudi na predlog Slovenije. Pritožbeni organ pa je čakal z izdajo svoje odločbe. Tožnik je res plačal nižje uvozne dajatve, a je že plačal tudi razliko, naloženo z izpodbijano odločbo. Tožnik se zaveda, da pravno formalno ZTI lahko uporabijo le imetniki te odločbe, a če so tuji organi za enako blago istega dobavitelja izdali ZTI pomeni, da ima tudi tožnik prav, ko trdi, da se predmetno blago uvršča v 8422. Latvijska ZTI je po mnenju tožnika pomemben dokaz, saj navaja istega dobavitelja in enak tip plošč ter zato, ker je bila izdana pred predmetnim uvozom. Toženka domačim uvoznikom nalaga višje obveznosti kot nekatere druge države. Sodišču predlaga, da pregleda še ostale tožnikove tožbe zoper toženko, saj bo le iz tega razviden celoten obseg posla. Toženka je neupravičeno za tožnikove posle, sklenjene od 2014 do marca 207 naknadno tožniku naložila plačilo carinskih dajatev s pripadajočimi obrestmi v višini 61.427,96 EUR.

15. Toženka v pripravljalni vlogi navaja, da časovna vrzel med carinskim postopkom in sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 dne 30. novembra 2017 na odločitev ni vplivala. Naknadno sprejeta citirana Izvedbena Uredba Komisije le potrjuje pravilnost odločitve glede uvrstitve predmetnega blaga v tarifno številko 3701 KN. Dejstvo, da so blago v drugih državah uvrstili v tarifno številko 8442, na odločitev ne vpliva. Obstojajo tudi ZTI, s katerimi se predmetno blago uvršča tudi v tarifno številko 3701 KN, kar pojasni. Sklicevanje tožnika na deprivilegirani položaj v primerjavi z drugimi uvozniki istega materiala pa ne more biti razlog za napačno uvrstitev blaga v KN. V nadaljevanju pojasni svoje stališče glede na tožnikov ugovor, da so lahko imetniki ZTI te uporabljali še določeno obdobje po sprejemu Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 ter navaja člen 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktober 2013 o carinskem zakoniku Unije (CZU). Sodišču predlaga, da naj tožbo zavrne.

16. Tožba ni utemeljena.

17. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločitve, glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

18. V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, s katero je blago - neosvetljene aluminijeve plošče za izdelavo tiskarskih plošč s trgovskim nazivom „FIT - Invado“ uvrstil v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC kodo 90 in tožniku kot solidarnemu dolžniku naložil v plačilo dajatve iz naslova carine, DDV in zamudnih obresti. Tožnik se z uvrstitvijo predmetnega blaga v tarifno oznako 3701 30 00 in TARIC kodo 90 ni strinjal in je menil, da je blago z obravnavano carinsko deklaracijo pravilno uvrstil v tarifno oznako blaga 8442 50 80 KN in TARIC kodo 00. 19. Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. POHS so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.

20. Tarifna številka 3701 določa: »Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih«. V besedilu tarifne oznake HS 3701 30 je navedeno: »Druge plošče in plan filmi, katerih ena stran je daljša od 255 mm«. Iz opombe 2 k 37. poglavju izhaja: »V tem poglavju se izraz „fotografski" nanaša na postopek, ki omogoča ustvarjanje vidne slike z neposrednim ali s posrednim delovanjem svetlobe ali drugih oblik sevanja na foto občutljivo površino«.

21. Tudi po presoji sodišča je pravilen zaključek prvostopenjskega organa, da je potrebno blago s trgovskim nazivom „FIT -Invado“ uvrstiti v tarifno oznako 3701 30 00 in TARIC kodo 90. Prvostopenjski organ je na podlagi analize odvzetega vzorca z dne 2. 9. 2016, izdanega strokovnega mnenja Sektorja za tarifo z dne 13. 10. 2016, opisa blaga, podatkov o izdelku in podatkov s spletnih strani proizvajalca iz Kitajske, ugotovil, da gre v primeru izdelkov „FIT - Invado“, za gladke pravokotne plošče iz aluminijeve zlitine, na katere je nanesena plast materiala, ki je modre barve in občutljiva na svetlobo valovne dolžine 830 nm (infrardeča - IR). Plast nanesenega materiala še ni bila izpostavljena fotografskemu postopku oziroma IR svetlobi. Plošča je velika 450 x 370 mm in debela 0,15 mm. Uporablja se za izdelavo tiskarskih plošč. Plošče za ofset tisk, ki že imajo na površini tiskarske elemente v obliki besedila ali slike, je potrebno uvrstiti v tarifno številko 8442 KN. Tiskarske plošče, ki še niso bile izpostavljene obdelavi z infra rdečo svetlobo in zato nimajo na površini tiskarskih elementov, potrebnih za ofset tisk, pa je potrebno uvrstiti pod tarifno številko 3701. Pri tem je pomembno zlasti dejstvo ali je plošča že pripravljena za tiska ali ne.

22. Po presoji sodišča tožnikovi očitki o bistvenih kršitvah postopka niso utemeljeni. Sodišče zavrača tožnikove očitke o opustitvi obvezne ustne obravnave v smislu 154. člena ZUP. Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na odvzeti vzorec blaga s trgovskim nazivom „FIT – Invado“ in na strokovno mnenje z dne 13. 10. 2016. Navedeno mnenje je bilo povzeto v Zapisniku o preverjanju predmetne carinske deklaracije z dne 1. 9. 2016, na katerega je tožnik po deklarantu dne 5. 1. 2017 podal tudi pripombe, ki pa jih organ ni upošteval. Iz navedenega zapisnika je med drugim razvidno, da je bil ob odvzemu vzorcev navzoč deklarant. Tudi po presoji sodišča mnenja, ki so izdelana s strani GFU, niso izvedeniška mnenja v smislu ZUP, o čemer se je že izrekla tudi sodna praksa.1 Posledično tudi ni mogoče slediti tožniku, da je izvedenec opravil ogled odvzetih vzorcev. Navedeno mnenje GFU se je v obravnavani zadevi upoštevalo v zvezi z ugotavljanjem lastnosti blaga pri uvrščanju blaga v ustrezno tarifno oznako. V skladu s prvim odstavkom 189. člena ZUP postavitev izvedenca ni potrebna, kadar uradna oseba razpolaga s strokovnim znanjem za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki so pomembna za rešitev stvari. Sodišče po povedanem zavrača tožbene ugovore v zvezi s kršitvijo opustitve ustne obravnave v smislu 154. člena ter 200. člena ZUP.

23. Sodišče zavrača tožbene očitke, da odločbe pritožbenega organa ni možno preizkusiti. Zatrjevana neenotna uporaba KN pred sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 med strankama ni sporna. Prav zaradi neenotne uporabe KN, ki jo navaja tudi tožnik, pa je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije 2017/2246, ki potrjuje pravilnost odločitve tožene stranke. Zato se tožnik po presoji sodišča ne more uspešno sklicevati na ohlapnost citiranih materialnih predpisov. Tožnik jo dokazuje s tujimi ZTI in dokumenti evropskih uvoznikov, ki jih je prvič predložil že v carinskem postopku. Kolikor tožnik z njimi dokazuje nepravilnost izpodbijane uvrstitve blaga, pa sodišče poudarja, da gre za odločitve, v katerih so bili zavezanci obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v obravnavani zadevi ni vložil. Ker tožnik ni imetnik ZTI, s sklicevanjem na tuje ZTI ne more biti uspešen. Neposredna uporabnost tujih ZTI za predmetni upravni spor ni možna.

24. Neutemeljeni so tudi tožnikovi ugovori, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za uvrstitev predmetnega blaga v 37. poglavje, ker po osvetlitvi plošče ne nastane vidna slika. Kot je tožniku pravilno pojasnila že tožena stranka, definicija izraza „fotografski“ ne navaja, da mora na foto občutljivi površini nastati vidna slika, temveč navaja, da se izraz fotografski nanaša na postopek, ki omogoča ustvarjanje vidne slike z delovanjem svetlobe na foto občutljivo površino. Ob navedenem je rezultat celotnega procesa oziroma postopka osvetljevanja foto občutljive plošče in tiskanja ustvarjanje vidne slike, zaradi česar tožnikov ugovor, da papir, na katerem nastane vidna slika, ni foto občutljiva površina, ni relevanten in ga sodišče zavrača. 25. V zvezi s POHS je tožniku že pritožbeni organ ustrezno pojasnil, da POHS niso pravno zavezujoče. Gre za pomembni instrument, ki zagotavlja enotno uporabo skupne carinske tarife. POHS so bile v delu, ki je bil citiran v izpodbijanih odločbah, preveden in objavljen v Uradnem listu RS. Ker spremembe POHS iz leta 2012 ne vplivajo na konkretno zadevo, niti kot že rečeno ne gre za pravno zavezujoč vir, sodišče zavrača tožbene navedbe v zvezi s pogojem dostopnosti zakona ter pogojem jasnosti zakona. Glede tožnikovih stališč glede POHS in stališč o uvrstitvi določenega blaga SCO (da zanje ni bil izpolnjen pogoj dostopnosti zakona, ker niso bile objavljene), je pravilno odgovorjeno že v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Po presoji sodišča prav tako niso utemeljeni tožbeni ugovori v zvezi z ugotavljanjem novih dejstev in spremembo pravnomočnega upravnega razmerja. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, sta bila vzorca predmetnega blaga v obravnavani zadevi odvzeta na podlagi 188. člena CZU, na podlagi katerega lahko carinski organi zaradi preverjanja točnosti navedb, vsebovanih v carinski deklaraciji, med drugim tudi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega pregleda blaga.

26. Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore v zvezi z Izvedbeno uredbo Komisije 2017/2246. Izpodbijana odločba namreč ne temelji na Izvedbeni uredbi Komisije 2017/2246, ki je bila sprejeta po njeni izdaji in tudi po presoji sodišča kot razlagalni akt le dodatno potrjuje pravilnost izpodbijane uvrstitve. Glede na razlagalno naravo Izvedbene uredbe ni relevantno sklicevanje na časovno vrzel med izdajo izpodbijane odločitve in sprejemom Izvedbene uredbe Komisije 2017/2246. Sklicevanje tožnika na njegov deprivilegiran položaj v primerjavi z drugimi evropskimi uvozniki istega blaga, tudi po presoji sodišča ne more biti razlog za nepravilno uvrstitev blaga. Sodišče v zvezi z navedenim zavrača tudi očitane kršitve 64. člena in 66. člena ZPOmK-1. 27. Tožnik je v pripravljalni vlogi nekonkretizirano navedel sodbe ESČP v zadevah Devinar, Korošec, Pro plus in Mirovni inštitut, zaradi česar se sodišče do teh ugovorov ne more opredeliti in jih kot pavšalne zavrača. Prav tako je v tožbi tožbeni razlog ničnosti povsem pavšalen, zato se sodišče tudi do teh navedb ne more opredeliti in jih kot povsem pavšalne zavrača. 28. Sodišče po povedanem zavrača tudi očitane kršitev temeljnih ustavnih pravic do poštene obravnave ter kršitve 2. člena, 11. člena, 14. člena, 22. člena, 25. člena Ustave RS in pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. Ob ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, se tožnik po presoji sodišča ne more sklicevati na neustavnost ureditve v primeru, da se ni ravnal po predpisanih pogojih oziroma ni storil vsega, da bi se ravnal po njih. Sodišče tudi meni, da tožnik ni bil postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi strankami carinskih postopkov. Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča RS (npr. sklep U-I-81/08 z dne 17. 9. 2009 in U-I-227/08 z dne 2. 12. 2010) načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot enostavno splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja strank v postopku. Po presoji sodišča tožnik neenakega obravnavanja v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni izkazal. Zato tudi ni prišlo do zatrjevanih posegov v pravice iz 2. člena, 11. člena, 14. člena in 22. člen Ustave RS.

29. Ker sodišče dejansko stanje preizkusi v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), se tožnik ne more z uspehom sklicevati na navedbe, ki naj bi jih podal v „predhodnih pripombah in pritožbah“. Iz istega razloga sodišče tudi ni sledilo tožnikovemu predlogu, naj pregleda še ostale tožbe, ki jih je vložil proti toženi stranki.

30. Zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka, ki se nanašajo na odločbo o pritožbi, sodišče tudi ne ugotavlja. Njeni razlogi so po presoji sodišča jasni. Pri navajanju tarifnih oznak, na katere opozarja tožnik, gre za očitne pisne napake, ki ob upoštevanju argumentacije tožene stranke omogočajo preizkus odločitve. Neutemeljen je tudi očitek, da se tožena stranka ne izjavi o pritožbenih navedbah, ki se nanašajo na tuje ZTI.

31. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, po kateri lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen tega zakona) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev. Tožnik je dokaze s pritegnitvijo izvedenca, pregledom odvzetih vzorcev in zaslišanjem C.C. ter uslužbenca GFU predlagal šele v tožbi, ne da bi navedel razloge, zakaj tega ni storil že v upravnem postopku. To pa pomeni, da teh dokazov, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati. Skladno z 52. členom ZUS-1 se namreč nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe izvedbe navedenih dokazov ni predlagal, predlagal pa jih tudi ni v pritožbenem postopku. Da bi tega iz opravičljivih razlogov ne mogel storiti, ne navaja. Ker gre za nedovoljene tožbene novote jih sodišče pri odločanju tudi iz tega razloga ni upoštevalo.

32. Z vsem navedenim je po presoji sodišča odgovorjeno na vse navedbe, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi. Odgovor na ostale tožbene navedbe pa je razviden iz konteksta celotne obrazložitve predmetne sodbe. Kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih iz enakih razlogov kot drugostopenjski organ zavrača tudi sodišče (71. člen ZUS-1).

33. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, v primeru, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 1613/2006 z dne 10. 9. 2009.