Jedro

Na podlagi četrte alineje prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s četrtim odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. ZDR ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi ter posledično tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Ugotovilo je, da je bila odpoved podana pravočasno in tožniku tudi pravilno vročena. Poskusno delo je bilo določeno v objavi prostega delovnega mesta in dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Delo tožnika med trajanjem poskusnega dela je spremljala komisija, imenovana s strani generalnega direktorja, o njeni negativni oceni pa je bil tožnik obveščen.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je utemeljeno in obrazloženo zavrnilo izvedbo nekaterih predlaganih dokazov. Strinjalo se je s presojo prvostopnega sodišča, da je bila odpoved podana pravočasno. Tožena stranka je dokazala, da je tožniku odpoved vročila 28. 5. 2010. Nadaljevanje dela do konca delovnega dne na zakonitost odpovedi ne vpliva, naslednjega delovnega dne pa so tožnika odstranili varnostniki. Ob neuspešno opravljenem poskusnem delu se domneva, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Neutemeljene so pritožbene navedbe o nepravilnostih pri imenovanju komisije za spremljanje poskusnega dela, ki je tožnikovo delo dejansko spremljala. Zoper oceno poskusnega dela pritožba ni predpisana, ampak se njena utemeljenost presoja v okviru spora o zakonitosti odpovedi. Utemeljenost odpovedi je sodišče presodilo na podlagi izpovedi članov komisije.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka „iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje“ in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravil postopka in je tožniku kršilo pravico do izjave in kontradiktornosti postopka, ker ni izvedlo s strani tožnika predlaganih dokazov. Tožnik se ne strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da ni šlo za kršitve pravil postopka. Z izvedbo zavrnjenih dokazov bi tožnik lahko dokazoval tudi, da niso bile podane okoliščine, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja in s tem nezakonitost odpovedi. Očitki v oceni poskusnega dela in odpovedi so bili pavšalni in skopi, sodišči pa sta mimo ustaljene sodne prakse izredno odpoved nedopustno dopolnili oziroma napolnili. Sodišči sta nedopustno široko interpretirali domnevo vročitve odpovedi dne 28. 5. 2010, tožnik pa je delo opravljal tega dne tudi po domnevni vročitvi odpovedi. Ne strinja se z zaključi sodišča o pravilnosti pri imenovanju in delu komisije za spremljanje poskusnega dela. Ne strinja se tudi s stališčem sodišča glede upoštevanja roka iz kolektivne pogodbe o tem, da komisija poda mnenje 7 dni pred iztekom poskusnega dela.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodišče ne uporabi kakšne določbe ZPP ali jo uporabi nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. To kršitev je v reviziji mogoče uveljavljati le, kolikor je storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje. Tožnik ne navede, katere določbe ZPP sodišče druge stopnje ni uporabilo ali jo je uporabilo nepravilno. Zato izpodbijane sodbe glede tako zatrjevane kršitve niti ni mogoče preizkusiti. Da pa se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb v zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov tožnika ne bi opredelilo, pa tožnik ne zatrjuje.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Revizija izrecno ni dovoljena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje. Revizijske navedbe o načinu in datumu vročitve ter delu tožnika 28. 5. 2010 so dejanske ugotovitve. Nestrinjanje s temi ugotovitvami pomeni zato uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga.

9. Na podlagi četrte alineje prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s četrtim odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. ZDR ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Iz določbe 15. člena Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike pa izhaja, da način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.

10. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik ni izpolnil pričakovanj delodajalca, zaradi katerih je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, zato je bila utemeljena negativna ocena poskusnega dela.

11. Tožnik v reviziji negativni oceni svojega dela v poskusni dobi po vsebini ne nasprotuje. Navaja le, da sta sodišči splošno oceno komisije nedopustno dopolnili. Vendar ta očitek ni utemeljen. Sodišče je zaslišalo vse tri člane komisije za spremljanje poskusnega dela, ki so potrdili svojo pisno oceno. Sodišče je zato imelo zadostno dejansko podlago za presojo (dokazno oceno), da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil. S tem ni spreminjalo dejanskega razloga odpovedi, zato sklicevanje na odločbe Vrhovnega sodišča, kjer gre za drugačne dejanske situacije, ni utemeljeno. Predvsem to velja za primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidom, kjer je predpisan poseben postopek, in za primere kršitev z znaki kaznivega dejanja. V vseh drugih primerih pa so se odločitve nanašale na eni strani na vprašanje spreminjanja razloga odpovedi, za kar v obravnavani zadevi ne gre, ali na presojo, ali dejanski razlogi v odpovedi utemeljujejo dano odpoved. Ugotavljanje obstoja dejanskega razloga (razlogov), kot je naveden v odpovedi, v dokaznem postopku pred sodiščem, pa ne pomeni spreminjanje odpovednega razloga ali dopolnjevanje odpovednih razlogov.

12. Neutemeljeno je sklicevanje tožnika na zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z (ne)upoštevanjem določb kolektivnih pogodb. Za tožnika kot zdravnika je prvenstveno veljala Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike, ki v nasprotju s Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, ne določa nobenega roka, v katerem komisija za spremljanje poskusnega dela poda svoje mnenje. Pa tudi sicer iz določbe 7. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ne izhaja, da mora komisija podati mnenje točno 7 dni pred iztekom poskusnega dela. Rok ni prekluziven, saj komisija lahko mnenje poda tudi prej ali kasneje. To kar je pomembno je le skrajni rok, ki ga določa četrti odstavek 125. člena ZDR: neuspešnost poskusnega dela ugotovi delodajalec „ob poteku poskusnega dela“. Kolikor delo delavca spremlja posebna komisija, mora torej ta podati mnenje najkasneje do poteka poskusnega dela.

13. Poskusno delo se po določbi drugega odstavka 125. člena lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti (delavca) z dela. Ker tožnik take odsotnosti v času trajanja poskusnega dela ne zatrjuje, ni bilo podlage za odločanje o morebitnem podaljšanju poskusnega dela.

14. Ker revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).