Jedro

Ker dolžnica izjave, da ni ovir za odpust njenih obveznosti, predlogu za odpust obveznosti ni priložila, jo je sodišče prve stopnje k temu pravilno pozvalo. To se je v obravnavanem postopku osebnega stečaja zgodilo že drugič, pri čemer je njen prvi predlog zaradi nepredložitve te izjave že pravnomočno zavržen. Glede na navedeno je vsako sklicevanje na ustna navodila, ki naj bi jih dolžnica dobila v stečajni pisarni, povsem brezpredmetno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek odpusta obveznosti, saj dolžnica ni dopolnila predloga s predložitvijo lastnoročno podpisane izjave, da ni ovir za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da vloga ni bila dana nepopolno, saj je pri vložitvi sledila navodilom in podatkom, ki jih je dobila na Okrajnem sodišču v Kranju v pisarni za stečajne postopke, navodila pa se kasneje niso izkazala za pravilna, zato predlaga ponovno možnost za dopolnitev nepopolno oddane vloge za odpust obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 2. odstavkom 398. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) mora stečajni dolžnik predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Ker dolžnica take izjave predlogu za odpust obveznosti ni priložila, jo je sodišče prve stopnje k temu pravilno pozvalo. To se je v obravnavanem postopku osebnega stečaja zgodilo že drugič, pri čemer je njen prvi predlog zaradi nepredložitve te izjave že pravnomočno zavržen. Kljub temu pa dolžnica te izjave, o kateri jo je sodišče prve stopnje podrobno obvestilo in poučilo, ni predložila niti po sklepu o dopolnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 8.8.2013. Glede na navedeno je vsako sklicevanje na ustna navodila, ki naj bi jih dolžnica dobila v stečajni pisarni, povsem brezpredmetno. Kljub jasnemu pozivu sodišča prve stopnje dolžnica ponovno ni predložila predpisane in zahtevane izjave. Zato je sodišče prve stopnje moralo zavreči predlog za začetek postopka odpusta obveznosti, saj nepopolnih predlogov ni dopustno obravnavati (primerjaj 1. odstavek 400. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega pravila se za postopke zaradi insolventnosti smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP).

5. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

6. Glede na vztrajnost dolžnice pri vlaganju nepopolnih predlogov in na njeno vztrajno nedopolnitev predloga pa višje sodišče dolžnici še pojasnjuje, da bo sodišče prve stopnje lahko obravnavalo le popoln predlog za odpust obveznosti. Glede na to, da je bila dolžnica že dvakrat opozorjena na obveznost predložitve predpisane izjave, pa te (vztrajno) ni predložila, bi bilo morebiten ponovni predlog, ki bi bil ponovno nepopoln v tem smislu, lahko razumeti le kot zlorabo pravic. S svojimi ravnanji pa se dolžnica izpostavlja tudi možnosti končanja stečajnega postopka, če stečajna masa ne zadošča niti za poplačilo stroškov postopka, s končanjem stečajnega postopka pa bo dolžnica tudi izgubila možnost ponovne vložitve predloga za odpust obveznosti.