Jedro

Odločitev o tem, da je bila tožničina petletna obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov predčasno prekinjena, pomeni v obravnavani zadevi predhodno vprašanje, o katerem pa je že pravnomočno odločil pristojni organ, zato je bil upravni organ pri izdaji v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe na takšno odločitev vezan, na njo pa je vezano tudi upravno sodišče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ugotovila, da je tožnica predčasno prenehala izvajati petletno obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov, zato mora glede na izplačila v letih 2004 – 2006 vrniti znesek 2.215,43 € v roku 30 dni od vročitve te odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da se je tožnica s podpisom vloge dne 15.4.2004 oziroma 30.5.2005 obvezala, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajala kmetijsko okoljske ukrepe ves čas trajanja obveznosti, to je pet let. Tožnica je prekinila izvajanje obveznosti pred potekom petletnega roka, zaradi česar je dolžna sredstva pridobljena za kmetijsko okoljske in OMD ukrepe v skladu s četrtim odstavkom oddelka „Kontrola in sankcioniranje“ podpoglavja „Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe“ poglavja 9.3.2 Kmetijsko okoljski ukrepi Programa razvoja podeželja za RS 2004 – 2006 (v nadaljevanju program PRP, Uradni list RS, št. 116/2004 s spremembami), vrniti. Zaradi dvojne kršitve na ukrepih KOL, ZEL in REJ je dolžna vrniti vsa prejeta sredstva za te ukrepe. Dvakratna zaporedna kršitev je bila ugotovljena z odločbo za neposredna plačila za leto 2006, kar ima za posledico prekinitev izvajanja navedenih ukrepov SKOP.

Tožnica se je zoper prvostopno odločbo pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z odločbo št. 33106-302/2009/2 z dne 26.11.2009 njeno pritožbo zavrnilo. Obrazložilo je, da je tožnica za leto 2004 na obrazcu D uveljavljala zahtevek za plačilo SKOP-REJ, ZEL in KOL, na podlagi odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pa so ji bila za ukrepa SKOP-REJ in KOL izplačana sredstva v višini 249.058,35 SIT oziroma 1.039,30 €. V letu 2005 je tožnica na obrazcu D uveljavljala ukrepe SKOP-KOL, ZEL in REJ, na podlagi odločbe z dne 7.4.2006 pa so ji bila za te ukrepe izplačana sredstva v višini 282.040,93 SIT oziroma 1.176,13 €. S to odločbo je bilo ugotovljeno, da tožnica ni opravila zahtevanega izobraževalnega programa, zato se ji v skladu s štiriindvajsetim odstavkom 13. člena Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 za leto 2005 (Uradni list RS, št. 10/2005 s spremembami) in poglavjem 12.2. Programa PRP sredstva zmanjšajo za 20 %. Pritožba zoper to odločbo ni bila vložena in je tako postala pravnomočna. Za leto 2006 je tožnica uveljavljala zahtevke za plačilo SKOP-KOL, ZEL in REJ, prvostopni organ pa je z odločbo št. 321-22-45204-2006-25 z dne 8.12.2006 zavrnil zahtevek za plačilo teh ukrepov, ker je ugotovil, da tožnica ni opravila zahtevanega izobraževalnega programa. Ugotovil je, da je bila kršitev pogojev Programa PRP, ki se nanaša na celoten ukrep SKOP, ugotovljena že v predhodnem letu. Posledično je bila obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepov SKOP-KOL, ZEL in REJ prekinjena. Zoper navedeno odločbo se je tožnica pritožila, drugostopni organ pa je njeno pritožbo z odločbo št. 33100-1114/2007 z dne 21.6.2007 zavrnil. S tem je postala odločitev, da se obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepov SKOP-KOL, ZEL in REJ prekine, pravnomočna. Do prekinitve je po obrazloženem prišlo iz razlogov na strani tožnice. Drugostopni organ ugotavlja, da so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi zahtevkov SKOP za leto 2006 in prekinitev izvajanja ukrepov SKOP zaradi neudeležbe na izobraževanjih, brezpredmetne, ker je postala odločba prvostopnega organa z dne 8.12.2006, s katero je bilo o tem odločeno, pravnomočna. Predmet tega postopka je namreč vračilo sredstev zaradi predčasne prekinitve obveznosti izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov. Drugostopni organ zaključuje, da je tožnica kršila petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP-KOL, ZEL in REJ, saj je v letu 2006 prekinila izvajanje navedene obveznosti, za katero se je zavezala v letu 2004 s podpisom obrazca D. V skladu s 54. členom Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/2004 s spremembami) in 73. členom Uredbe 796/2004/ES mora tožnica vrniti že izplačano podporo za SKOP-KOL in REJ vse za leto 2004. Po določilu 36. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (Uradni list RS, št. 22/2005 s spremembami) in 73. člena Uredbe 796/2004/ES pa mora tožnica vrniti že izplačano podporo za SKOP-KOL, ZEL in REJ tudi za leto 2005. Na podlagi prvostopne odločbe z dne 29.12.2004 so bila tožnici izplačana sredstva v višini 1.039,30 €, na podlagi odločbe z dne 7.4.2006 pa sredstva v višini 1.176,13 €. Skupno je tožnica tako zavezana k vračilu sredstev v višini 2.215,43 €.

Tožnica v tožbi navaja, da je ugotovitev, da svoje obveznosti izobraževanja ni izpolnila, napačna. V letu 2006 je v obdobju od 16.1.2006 do 21.12.2006 opravila izobraževanje v skupnem obsegu enajst ur. Zato je ugotovitev, da je prenehala z izvajanjem petletne obveznosti izvajanja ukrepov SKOP-KOL, ZEL in REJ napačna. Takšna odločitev je bila sprejeta na napačni uporabi tretjega in četrtega odstavka 14. člena Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 za leto 2006 (Uradni list RS, št. 11/2006 s spremembami), ki določa zavezo le za izvajalca izobraževanj in ne za upravičenca. Zatrjuje tudi, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ker ji pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožnici neupravičeno zahtevana in že vrnjena sredstva v višini 2.215,43 € povrnejo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne iz v prvostopni in drugostopni odločbi navedenih razlogov. Poudarja, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, ugotovljenih s pravnomočno odločbo za neposredna plačila za leto 2006 z dne 8.12.2006, ki je tožnica ni izpodbijala s tožbo. Zato meni, da so vse pritožbene navedbe in dokazila, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi zahtevkov SKOP za leto 2006 in prekinitev zaveze SKOP zaradi neudeležbe na izobraževanjih, brezpredmetne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Predmet tega postopka se nanaša na vračilo sredstev, ki so bila tožnici izplačana za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov v letih 2004 in 2005, na podlagi ugotovitve, da je tožnica predčasno prekinila izvajanje navedene obveznosti. V zadevi ni sporno, da je tožnica ob vložitvi vloge za kmetijske subvencije v letu 2004 prevzela obveznost izvajanja ukrepov SKOP ter se zavezala, da bo navedene ukrepe izvajala ves čas trajanja petletne obveznosti. Z odločbo agencije št. 321-22-45204-2006-25 z dne 8.12.2006 je bilo ugotovljeno, da je tožnica kršila pogoje, ki so določeni v Programu razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006, pri čemer se je kršitev nanašala na celoten ukrep SKOP. Ker je bila kršitev pravnomočno ugotovljena že v predhodnem letu 2005, je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zahtevek za ukrepe SKOP v celoti zavrnila ter obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepov prekinila. Ugotovljena kršitev se je nanašala na obveznost izobraževanja v skladu z Uredbo o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja RS 2004-2006 za leto 2006 (Uradni list RS, št. 11/2006). Navedena odločba je postala pravnomočna, saj je drugostopni organ z odločbo št. 33100-1114/2007 z dne 21.6.2007 tožničino pritožbo zavrnil, tožnica pa zoper njo ni vložila tožbe v upravnem sporu.

Odločitev o tem, da je bila tožničina petletna obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov predčasno prekinjena, pomeni v obravnavani zadevi predhodno vprašanje, o katerem pa je že pravnomočno odločil pristojni organ, zato je bil upravni organ pri izdaji v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe na takšno odločitev vezan (tretji odstavek 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami), na njo pa je, kot sledi iz določil 47. do 50. člena ZUS-1 ter 13. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami) v zvezi z 22. členom ZUS-1, vezano tudi upravno sodišče (glej tudi komentar k navedenim členom v Zakonu o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008). Sodišče zato v tem postopku ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno kršitev v zvezi z obveznostjo oprave izobraževalnih programov, saj bi tovrstne ugovore lahko tožnica uspešno uveljavljala le v tožbi zoper odločbo agencije št. 321-22-45204-2006-25 z dne 8.12.2006, česar pa ni storila.

Po obrazloženem so bila v predmetni zadevi pravilno uporabljena določila 54. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/2004 s spremembami), 36. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (Uradni list RS, št. 22/2005 s spremembami) in 73. člena Uredbe 796/2004/ES, po katerih mora upravičenec neupravičeno prejeta sredstva povrniti.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.