Jedro

Izpodbojna pogodba, takšna pa je tudi pogodba, ki je obremenjena z napako volje po 60. členu ZOR, ima pravni učinek in obvezuje stranko, vse dokler se s konstitutivno sodno odločbo ne razveljavi. Zato izpodbojnih pogodb ni mogoče uspešno izpodbijati z ugovorom v pravdi, marveč le s posebno tožbo za njeno razveljavitev (primerjaj prvi odstavek 112. člena ZOR).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških tožeče stranke v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku tolarsko vrednost 8000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila in mu povrniti pravdne stroške v znesku 150.180,00 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti plačila.

Svojo odločitev je oprlo na prodajalčevo odgovornost za stvarne napake.

Proti sodbi se pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da sta bila oba avtomobila vredna 8000 DEM. Sam mora po sodbi plačati 8000 DEM, tožnik pa ima še vedno osebni avtomobil znamke BMW, ki ga je tudi že delno uničil. Napake na avtomobilu je naredil tožnik sam ali pa je zanje vedel že ob nakupu.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni ugotovilo in obrazložilo vseh dejstev, ki so pomembna za presojo utemeljeosti jamčevalnega zahtevka. Tega pa tudi ni moglo storiti, saj iz trditvene dejanske podlage tožbe ne izhaja, da bi tožeča stranka uveljavljala jamčevalni zahtevek zaradi skrite stvarne napake osebnega avtomobila znamke BMW 318, ki je bil z osebnim avtomobilom znamke Jugo - Florida predmet menjalne pogodbe med pravdnima strankama, kar bi šele omogočalo presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravni podlagi iz 487. člena ZOR in nadaljnjih v zvezi s členom 553 ZOR.

Tožeča stranka namreč opira svoj tožbeni zahtevek na trditev, da sta pravdni stranki menjalno pogodbo z dne 11.12.1991 razveljavili, toženec se je zavezal plačati tožniku denarno vrednost 7000 DEM, tožnik pa ob prejemu denarja vrniti osebni avto znamke BMW in napraviti prepis lastništva osebnega avtomobila znakme Jugo - Florida. Plačilo tega zneska in koristi, ki jih je toženec dobil s prodajo avtomobila, skupaj tedaj vrednost 8000 DEM, s tožbo tožnik od toženca, ker te svoje obveznosti ni izpolnil, tudi zahteva. V zvezi s tem izpodbijana sodba ocenjuje toženčev ugovor, da ga dogovor, s katerim je prevzel obveznost plačila 7000 DEM, ker ga je podpisal zaradi tožnikove grožnje, ne obvezuje, za nepomemben. Ta ugotovitve prvega sodišča je sicer, čeprav iz drugačnih razlogv, pravilna.

Izpodbojna pogodba, takšna pa je tudi pogodba, ki je obremenjena z napako volje po 60. členu ZOR, ima pravni učinek in obvezuje stranko, vse dokler se s konstitutivno sodno odločbo ne razveljavi. Zato izpodbojnih pogodb ni mogoče uspešno izpodbijati z ugovorom v pravdi, marveč le s posebno tožbo za njeno razveljavitev (primerjaj prvi odstavek 112. člena ZOR, tako tudi sodbi VSH št. 184/85, in št. 680/88, pregled sodne prakse VSH, št. 28/85 in 46/90). Toženec tedaj ni zahteval razveljavitve pravnega posla na način, ki ga določa zakon, zato njegovega ugovora ni mogoče upoštevati. Tožnik bi bil torej na podlagi sklenjenega dogovora upravičen zahtevati plačilo vrednosti 7000 DEM, v posledici razveljavitve menjalne pogodbe pa tudi vrnitev koristi, ki jih je imel od tistega, kar je dolžan vrniti (primerjaj četrti odstavek 132. člena ZOR). Ker je med strankama nesporno, da je toženec avto prodal za 8000 DEM, bi bil dolžan vrniti tožniku tudi tolarsko vrednost 1000 DEM iz tega naslova. Pač pa je toženec šele v pritožbi podal ugovor sočasne izpolnitve po drugem odstavku 122. člena ZOR, ki bi utegnil imeti podlago v dogovoru z dne 22.1.1992 (druga alinea tretjega odstavka). O utemeljenosti tega ugovora prvo sodišče zato še ni odločalo, bi pa ugovor utegnil vplivati na utemeljenost tožnikovega tožbenega zahtevka, ki zaenkrat nasprotne dajatve ne zajema (člen 2/1 ZPP). Zato bo v nakazani smeri v ponovljenem postopku moralo prvo sodišče ugotoviti pravno relevantna dejstva in o zahtevku tožeče stranke ponovno odločiti. Ti razlogi so narekovali razveljavitev izpodbijane sodbe po določbi prvega odstavka 370. člena ZPP.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP.