- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM sklep Cpg 317/95
ECLI:SI:VSMB:1997:CPG.317.95 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Brez naroka bi lahko sodišče odločilo samo ob pogojih iz 496. člena ZPP, sicer pa gre za kršitev postopka iz 9. točke II. odst. 354. člena ZPP. Ker je dejansko stanje o zapadlosti plačila med strankama sporno, bi sodišče moralo opraviti narok za glavno obravnavo.
Izrek
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. Pg 90/95-5 z dne 26.6.1995 v delu, s katerim je sodišče razveljavilo izvršilni sklep okrajnega sodišča opr. štev. Ig 192/95 z dne 22.2.1995 tudi za zamudne obresti od glavnice 15.900,00 sit in izvršilne stroške z zamudnimi obrestmi - razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
V presežnem delu se pritožba zavrne.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.
Obrazložitev
Tožeča stranka je med pravdnim postopkom delno umaknila tožbo - izvršilni predlog za glavnico. Sodišče prve stopnje je s sklepom smiselno vzelo na znaje delni umik, v celoti pa razveljavilo izvršilni sklep, izdan na podlagi verodostojne listine.
Zoper sklep se se je pravočasno pritožila tožeča stranka z navedbo, da je sodišče odločilo o zadevi brez glavne obravnave in predlagala razveljavitev celotnega sklepa.
Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopni sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.
Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba delno utemeljena iz naslednjih razlogov: Pritožba ima prav, da so še naprej sporne zamudne obresti in izvršilni stroški. O tem delu zahtevka mora sodišče odločiti po opravljenem kontradiktornem postopku. Brez naroka bi lahko sodišče odločilo samo ob pogojih iz 496. člena ZPP, sicer pa gre za kršitev postopka iz 9. točke II. odst. 354. člena ZPP. Ker je dejansko stanje o zapadlosti plačila med strankama sporno, bi sodišče moralo opraviti narok za glavno obravnavo.
Prvostopno sodišče pa je lahko vzelo na znanje umik tožbe za glavnico in o tem izdalo sklep skladno s 278. členom ZPP. V tem obsegu pritožba ni utemeljena.
Izrek o pritožbenih stroških temelji na III.odst. 166. člena ZPP.