Jedro

Izpodbijani sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, kaj naj bi sploh bila vtoževana terjatev, zato ni mogoče preizkusiti, ali je v konkretnem primeru res prišlo do umika tožbe, ker bi bil zahtevek tožeče stranke izpolnjen (kar je pravno odločilno glede na besedilo 158. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da prvo toženki naloži plačilo vseh tožničinih pravdnih stroškov, vključno s pritožbenimi.

3. Prvo toženka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V prvem odstavku 158. člena ZPP je predpisano, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka tožbe ni umaknila takoj, ko je bila njena terjatev priznana s sklepom St ... z dne 19. 2. 2016, ki je postal pravnomočen 7. 3. 2016, ampak šele 6. 1. 2017, to je po več kot 300 dneh, odkar je imela možnost tožbo umakniti. Po oceni sodišča prve stopnje tako tožeča stranka ni zadostila zahtevi iz 158. člena ZPP. Ker prvo toženka stroškov postopka ni priglasila, drugo toženki pa priglašeni strošek sodne takse ni nastal, je sodišče prve stopnje odločilo, da se zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pravdnega postopka zavrne.

6. Drži pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje ni izdalo sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil zaradi stečaja nad drugo toženko prekinjen od 13. 4. 2015, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo s sklepom z dne 12. 2. 2016 (r. št. 18). V skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka. Ker je sodišče prve stopnje kljub temu izdalo izpodbijani sklep, ne da bi v skladu z 208. členom ZPP izdalo sklep o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, je storilo relativno bistveno kršitev določbe prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prim. VSL I Cpg 392/2017).

7. Izpodbijani sklep je obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, kaj naj bi sploh bila vtoževana terjatev (oziroma so razlogi najmanj nejasni, saj sodišče enkrat zapiše, da gre za terjatev tožeče stranke iz naslova terjatev do Republike Slovenije, ki je bila tožeči stranki priznana v stečajnem postopku, drugič pa, da predmetna terjatev niti ni bila del stečajne mase, medtem ko iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožeča stranka toži na nedopustnost predmeta izvršbe), zato ni mogoče preizkusiti, ali je v konkretnem primeru res prišlo do umika tožbe, ker bi bil zahtevek tožeče stranke izpolnjen (kar je pravno odločilno glede na besedilo 158. člena ZPP).

8. Ob tem višje sodišče pripominja, da so za presojo gornjega vprašanja (torej ali je do umika tožbe prišlo zaradi izpolnitve zahtevka) relevantne tudi navedbe prvo toženke, ki jih je podala v pripravljalni vlogi z dne 10. 1. 2017 (r. št. 22 spisa) in vlogi "Soglasje k umiku tožbe" z dne 10. 1. 2017 (r. št. 23 spisa). Ker se glede teh dveh vlog tožeča stranka ni mogla izjaviti, pritožnica utemeljeno uveljavlja tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tožeči stranki je bila vloga na r. št. 22 vročena, ko je sodišče prve stopnje že izdalo izpodbijani sklep, za vlogo na r. št. 23 pa iz podatkov spisa niti ne izhaja, da ji je bila vročena).

9. Navedene kršitve predstavljajo razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jih višje sodišče v pritožbenem postopku ne more samo odpraviti.

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej izdati sklep o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka. Nato pa naj sodišče prve stopnje o stroških postopka ponovno odloči tako, da sanira zgoraj ugotovljene procesne kršitve.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člen ZPP).