Jedro

Za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP je potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da izvršba, ki je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. I 01/123, na, v izreku posamezno navedene nepremičnine ni dopustna.

Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 203,38 EUR stroškov postopka v roku 8 dni, po poteku paricijskega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper to sodbo vlaga pritožbo tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče bistvene kršitve odpravi samo in izda sodbo na podlagi odpovedi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne v novo odločanje oziroma, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži tudi plačilo stroškov postopka.

V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče pri odločanju uporabiti 3. odstavek 454. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da sodišče v primeru, če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa nanj ni prišla, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP. Tožeča stranka je namreč v tožbi predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika, kar je potrebno šteti za zahtevo, da se opravi glavna obravnava. Ker je bila tožeča stranka v redu vabljena in tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranka ne bi smela razpolagati, so izpolnjeni vsi pogoji, da bi sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi.

Tožena stranka sodišču očita tudi absolutno bistveno kršitev določb ZPP po 14. točki 2. odstavka ZPP, saj v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, razlogi pa so nejasni. Iz sodbe ni razvidno, zakaj je sodišče uporabilo 455. člen ZPP in ne 3. odstavka 454. člena ZPP.

Navedba sodišča, da ima tožeča stranka drugo matično številko od matične številke nogometnega kluba K. ne dokazuje, da gre za dve ločeni in nepovezani osebi. Sodišče tudi ni izvedlo dokaza za ogled spletne strani nogometnega kluba K., neizvedbe pa v obrazložitvi ni pojasnilo. Pritožbi prilaga izpisek spletnega iskalnika Google, izpisek spletne strani Nogometnega kluba K. in izpisek B..si za obe društvi.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (4. odstavek 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP, Ur. l. RS, št. 45/08), sodbe ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožnik zatrjuje, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka, saj naj ne bi izdalo sodbe na podlagi odpovedi, ki jo predvideva 3. odstavek 454. člena ZPP. Gre torej za zatrjevanje relativne bistvene kršitve, kar pa glede na dejstvo, da gre za spor majhne vrednosti, ni dopustno.

Ne glede na to pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tudi sicer ta kršitev ni podana. Kot zapiše že pritožnik v pritožbi, se sodba na podlagi odpovedi izda, če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu povabljena in so izpolnjeni tudi ostali pogoji iz 317. člena ZPP, ki se nanašajo na sodbo na podlagi odpovedi. Sodišče prve stopnje, ko ni izdalo te sodbe, ni storilo očitane kršitve, saj tožeča stranka, kot to zmotno zatrjuje pritožnik, ni zahtevala izvedbe naroka. Tožba v tej zadevi je bila vložena še pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku v letu 2008, zato takšne zahteve v tožbi niti ni mogla dati. Sodišče prve stopnje je zato po tem, ko je z uporabo prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) ugotovilo, da gre za spor majhne vrednosti, tožečo stranko pravilno pozvalo, da se izjavi, ali v smislu 454. člena ZPP zahteva izvedbo naroka. Tožeča stranka takšne zahteve ni dala in je zato sodišče, ko je kljub temu izvedlo narok, ravnalo prav, ko je uporabilo 455. člen ZPP, ki določa, da sodišče v primeru, če izvede narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa ena pravilno vabljena stranka ne pride, šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču. V tem primeru na predlog nasprotne stranke odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku.

Da je za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke, pa izhaja tudi iz same gramatikalne razlage 454. člena ZPP. Tako 2. odstavek 454. člena ZPP daje sodišču možnost, da odloči brez razpisa naroka pod dvema pogojema: - da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov (iz česar logično sledi, da je stranka lahko predlagala tudi druge dokaze - na primer zaslišanje prič pa sodišče oceni, da njihova izvedba ni potrebna), - da stranka naroka ni zahtevala (kar pomeni izrecno zahtevo).

V konkretnem sporu, kot je že bilo pojasnjeno, takšne izrecne zahteve s strani tožeče stranke ni bilo.

Tožena stranka sodišču očita tudi absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče potrditvi pritožnika ni obrazložilo, zakaj je uporabilo 455. člen ZPP in ne 3. odstavek 454. člena ZPP, premalo naj bi tudi obrazložilo, zakaj meni, da gre pri tožeči stranki in dolžniku za dve pravni osebi in zakaj ni izvedlo dokaza za ogled spletne strani Nogometnega kluba K..

Po oceni pritožbenega sodišča je sodba, čeprav s skopimi razlogi, v smislu 3. odstavka 457. člena ZPP zadovoljivo obrazložena in jo je možno preizkusiti glede vseh odločilnih dejstev. Sodišče je namreč v sporih majhne vrednosti dolžno v obrazložitvi samo kratko povzeti dejanske ugotovitve in navesti določbe procesnega in materialnega prava, ki jih je uporabilo. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo še glede ostalih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) in ugotovilo, da je sodišče, glede na dejanske ugotovitve, na katere je pritožbeno sodišče vezano, pravilno uporabilo materialno pravo in da tudi ni zagrešilo drugih absolutnih bistvenih kršitev postopka.

Pritožbo tožene stranke je zato zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Glede na to, da tožena stranka s pritožbo ni uspela, je stroške, ki so ji v zvezi s tem nastali, dolžna nositi sama (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).