Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je cenilec opravil terenski ogled, torej je upošteval lego zemljišča ter da ocenjena vrednost 25 let starega vinograda ustreza realnemu stanju, pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilec glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovoril, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da tržna vrednost celote nepremičnin ID znak: parcela ...315 in parcela ...*126 na dan 22. 11. 2019 in 8. 12. 2019 znaša 25.301,00 EUR.
2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje drugo dolžnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da je vrednost ocenjena prenizko glede na stanje nepremičnine ter lege te nepremičnine. Pojasnjuje, da hčerka ta dolg plačuje upniku vsak mesec.
3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine je eno izmed izvršilnih dejanj, ki jih opravi sodišče tekom izvršbe na nepremičnino (167. člen ZIZ). Način ugotovitve vrednosti nepremičnine določa 178. člen ZIZ. Vrednost nepremičnine sodišče ugotovi na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Vrednost nepremičnine sodišče ugotovi s sklepom (prvi odstavek 179. člena ZIZ). Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen, zato se za ta postopek smiselno uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ), ki se nanašajo na izvedence.
6. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je odločitev sprejelo na podlagi cenitvenega poročila cenilke gradbene stroke z dne 22. 11. 2019 ter cenitvenega poročila cenilca kmetijske stroke z dne 8. 12. 2019 ter odgovorov cenilca kmetijske stroke na dolžničine pripombe, saj je cenitev izdelana strokovno, v poročilu je pojasnjena uporabljena metoda in postopek izračuna ocenjenih nepremičnin in sodišče zato v njeno pravilnost in kompetentnost ni dvomilo.
7. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnica cenilcu kmetijske stroke očitala, da ni ocenil dejanske vrednosti zemljišča in vinograda, cenilec pa je v odgovoru pojasnil, da je cenitev opravil v skladu s pravili stroke, na podlagi podatkov uradnih evidenc, podatkov pridobljenih ob samem ogledu in opravljenega terenskega ogleda ter da ocenjena vrednost zemljišča in vinograda v starosti 25 let ustreza realnemu stanju na trgu nepremičnin
8. Ker tako iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je cenilec opravil terenski ogled, torej je upošteval lego zemljišča ter da ocenjena vrednost 25 let starega vinograda ustreza realnemu stanju, pritožba zgolj s ponavljanjem pripomb na cenitev, na katere je cenilec glede na razloge izpodbijanega sklepa argumentirano odgovoril, zaključkov sodišča prve stopnje o strokovnosti, pravilnosti in kompetentnosti njegovega cenitvenega poročila ne more izpodbiti. Ob vsem navedenem pritožbeno sodišče zaključuje, da sodišče prve stopnje ni imelo razloga dvomiti v popolnost in jasnost navedenih cenitvenih poročil. 9. Ob navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo drugo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) in izpodbijano odločitev potrdilo, saj tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane odločitve (prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) ni zasledilo kršitev oziroma nepravilnosti.
10. Zgolj v pojasnilo pritožbeno sodišče dodaja, da ima dolžnica na predlog, ki mora biti vložen najmanj 20 dni pred prodajnim narokom, še vedno možnost, da se vrednost nepremičnin ponovno ugotovi na prodajnem naroku z odredbo, in sicer če bo s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnin verjetno izkazala, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (četrti odstavek 178. člena ZIZ).