Jedro

Če je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti oprta zgolj na odločbo sodnika za prekrške, sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, kar ima za posledico bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP/77.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 502.533,00 SIT odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje ter tožeči stranki povrniti tudi pravdne stroške v višini 74.040,00 SIT.

Prvostopenjsko sodišče se je glede odgovornosti za nastalo gmotno škodo in krivde oprlo na pravnomočno odločbo sodnika za prekrške in odločbo senata za prekrške, s katero je bila ugotovljena izključna krivda za povzročeno prometno nesrečo na strani B. Ž., ki je vozila vozilo last zavarovanca tožene stranke.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala razveljavitev sodbe. V pritožbi je tožena stranka navedla, da pravdno sodišče ni vezano na odločbe sodnikov za prekrške oziroma senata za prekrške. Prav tako je navedla, da prvostopenjsko sodišče ni izvedlo nobenega izmed predlaganih dokazov, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede višine tožbenega zahtevka je tožena stranka navedla tudi, da gre pri avtomobilu tožnika za t.i. "ekonomsko totalko" in da popravilo vozila ni ekonomsko upravičeno, ter da Avtokleparstvo B. ni izdalo računa temveč predračun.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je v odgovoru na pritožbo prerekala navedbe tožene stranke in predlagala zavrnitev pritožbe.

Navedla je, da je bilo dejansko stanje popolno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa se je zgolj zaradi oddaljenosti dogodka oprlo na dokaze, ki so bili izvedeni pred sodnikom za prekrške. Prav tako je navedla, da je bilo izvedensko mnenje izvedenca J. K. narejeno po naročilu in je zato pristransko in v nasprotju z izvedenimi dokazi pred sodnikom za prekrške.

Pritožba je utemeljena.

Ob presoji vprašanja odškodninske odgovornosti za škodo, izvirajočo iz obratovanja dveh nevarnih stvari - motornih vozil v tem primeru, se načelo objektivne odgovornosti umakne v prid načelu krivdne odgovornosti, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

Vendar pa prvostopenjsko sodišče pri presoji spornega dogodka, v katerem je prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi vozilo tožeče stranke in vozilo last zavarovanca tožene stranke, ni samo ugotavljalo krivde za povzročeno prometno nesrečo, temveč se je pri določitvi krivde oprlo na odločbo sodnika za prekrške in odločbo senata za prekrške, iz katerih izhaja, da je izključna krivda na strani B. Ž., ki je vozila vozilo last zavarovanca tožene stranke.

ZPP v 3. odstavku 12. člena določa, da je v pravdnem postopku sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega. Te določbe ZPP pa nikakor ni mogoče raztegniti tudi na odločbe sodnika za prekrške in senata za prekrške, četudi so le-te pravnomočne, saj sodišče na te odločbe ni vezano in tudi ne morejo biti podlaga za ugotovitev odškodninske odgovornosti tožene stranke. S tem je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, saj ima sodba zaradi tega pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. To pa je kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero pazi višje sodišče v skladu s 365. členom ZPP po uradni dolžnosti. Posledično je bilo zaradi tega tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj sodišče ni ugotovilo odločilnih dejstev o odgovornosti oz. krivdi za povzročeno prometno nesrečo. To pa je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi določbe prvega odstavka 370. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje naj ob novem sojenju zato oceni, kako je hitrost tožeče stranke in njegova vinjenost, ki je krepko presegla dovoljeno stopnjo alkohola v krvi (v krvi je imel tožnik 2,22 g/kg), vplivala na reakcijske sposobnosti in s tem na njegovo sposobnost za varno vožnjo ter na njegov eventualni prispevek k prometni nesreči, prav tako pa naj oceni tudi ravnanje voznice v vozilu zavarovanca tožene stranke ter po potrebi angažira tudi izvedenca cestno prometne stroke in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno pravilno ponovno odloči o zahtevku tožnika.

Pripomniti velja, da je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 502.533,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe. ZOR v 2. odstavku 189. člena določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega. Ker sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni ugotovilo, ali je bila škoda tudi že odpravljena oziroma ali gre še vedno za nereparirano škodo, naj pri ponovnem odločanju v primeru, da škoda še ni bila odpravljena upošteva, da zamudne obresti od denarne odškodnine za povrnitev nereparirane premoženjske škode, odmerjene v denarju po cenah na dan sodne odločbe, tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, s katero je bila določena odškodnina in ne od dneva vložitve tožbe.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP.