Jedro

Citirana zakonska ureditev četrtega odstavka 28. člena ZBPP organu za BPP nalaga, da presodi, ali bi bila mediacija v posameznem primeru primerna, zato že iz tega razloga ne vzdrži zaključek organa, da razlogi za odklonitev soglasja k mediaciji niso pomembni. Ravno to - t.i. neprimernost mediacije - pa tožnik ugovarja, kar tudi smiselno izhaja iz njegovega pojasnila, ki ga je podal v pravdnem postopku (ter kar ponavlja tudi v tožbi) in sicer, da glede na stališče CSD (v zvezi z reševanjem prostorske problematike tožnika po dogovoru z dne 14. 6. 2019) o brezpogojni vrnitvi stanovanja v last tožniku in glede na razloge toženca v odgovoru na tožbo pripoznava tožbenega zahtevka v mediaciji ne predstavlja realnega pričakovanja in bi zato mediacija pomenila le zavlačevanje postopka. Te presoje (torej presoje o primernosti mediacije) pa organ za BPP v obravnavanem primeru ni opravil.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 289/2019 z dne 2. 6. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) odločil, da tožniku preneha pravica do brezplačne pravne pomoči po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 289/2019 z dne 5. 7. 2019 in odvetnika A. A. razrešil dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi je navedel, da je bila tožniku z odločbo organa za BPP z dne 5. 7. 2019 dodeljena BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v še ne-uvedenem pravdnem postopku izpodbijanja pravnih dejanj - razveljavitve darilne pogodbe, od 13. 6. 2019 dalje. Tožba zaradi razveljavitve darilne pogodbe, podrejeno vrnitve darila, je bila vložena pod opr. št. I P 127/2019. Organ je po uradni dolžnosti iz navedenega pravdnega spisa pridobil pojasnilo ter ugotovil, da je sodišče stranki povabilo k postopku mediacije, pri čemer je toženec B. B. soglasje podal, tožnik (prosilec za BPP) pa je sodišču izrecno sporočil, da ne soglaša z mediacijo glede na stališče pristojnega centra za socialno delo, ki izhaja iz dogovora o aktivnem reševanju stanovanjske problematike z dne 14. 6. 2019, in glede na stališče toženca, saj ni realnega pričakovanja, da bi prišlo do ustreznega mediacijskega dogovora. Ker po četrtem in petem odstavku 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoč (v nadaljevanju ZBPP) razlogi za odklonitev soglasja k mediaciji niso pomembni, tožnik ne izpolnjuje več pogoja za BPP, zato mu pravica do BPP na podlagi 41. in 42. člena ZBPP preneha.

2. Tožnik je v tožbi navedel, da soglasja k mediaciji ni podal zaradi naslednjih razlogov: ker po posvetu s pristojno socialno delavko na CSD, ob upoštevanju vsebine odgovora na tožbo toženca B. B. za zavrnitev tožbenega zahtevka, ni bilo nakazane najmanjše možnosti, da bi mediacija prinesla želeno rešitev, ki je pogoj s strani CSD, da tožnik ohrani pravico do socialnovarstvene pomoči, tj. razveljavitev darilne pogodbe oziroma vrnitve darila. Toženec bi moral namreč pripoznati tožbeni zahtevek, takšna pripoznava pa glede na podatke pravdnega spisa ni realno pričakovana. Morebitni postopek mediacije bi predstavljal le nepotrebno podaljševanje postopka in povzročanje dodatnih stroškov. To pomeni, da bi bila mediacija nesmiselna in neprimerna za konkretno zadevo. Pri tem je tudi treba upoštevati, da je tožnik umsko in socialno šibka oseba, ki je na podlagi sklenjene darilne pogodbe ostal brez stanovanja, tudi brez izgovorjenih pravic glede njegovega bodočega bivanja v zvezi s tem stanovanjem, nima nobenih svojih dohodkov in drugega premoženja. Odločitev je zato nepravična. Tožnik je predlagal, da sodišče opravi glavno obravnavo, na njej izvede vse predlagane dokaze, v vsakem primeru, če bo glavna obravnava opravljena ali ne, pa, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in naloži toženki povrnitev stroškov postopka. Tožnik je prosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da tožnik oziroma njegov pooblaščenec v postopku pred organom za BPP ni pojasnil ali utemeljil svojih navedb, zakaj bi prišlo do dogovora, ki ne bi dovolj varoval tožnikovih interesov. V postopku mediacije namreč ni potrebno, da pride do dogovora. Predlagala je zavrnitev tožbe in naložitev njenih stroškov postopka tožniku.

4. Tožba je utemeljena.

5. V primeru je sporna odločitev o prenehanju pravice do BPP, priznane tožniku po odločbi istega organa z dne 5. 7. 2019, in razrešitvi dolžnosti odvetnika - pooblaščenca tožnika.

6. Člen 41 ZBPP med drugim določa, da mora upravičenec do BPP pogoje za njeno dodelitev izpolnjevati ves čas; in, da mora o spremembah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja, obveščati pristojno strokovno službo za BPP in sicer najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje izvedel. Člen 42 istega zakona nadalje določa, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec (med drugim) ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek); da strokovna služba po izvedenem ugotovitvenem postopku predlaga pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ali določi drug obseg oziroma obliko brezplačne pravne pomoči (neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč) (drugi odstavek); in, da o spremembah iz prejšnjega odstavka odloči pristojni organ za BPP takoj; če to iz objektivnih razlogov ni mogoče, odloči najkasneje s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu predloga strokovne službe za BPP (tretji odstavek).

7. Po četrtem odstavku 28. člena ZBPP pa je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati, razen, če mediacija ni primerna; po petem odstavku istega člena med drugim pa, da če prosilec ne izpolni roka ali pogoja iz prejšnjih dveh odstavkov, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči. 8. Kot izhaja iz podatkov spisa in kar med strankama ni sporno, je organ za BPP (oziroma strokovna služba za BPP) po uradni dolžnosti pribavil iz pravdnega spisa I P 127/2019 dopis tožnika, v katerem je ta pojasnil, zakaj ne želi dati soglasja za mediacijo v pravdnem postopku, organ za BPP pa je na tej podlagi zaključil, da tožniku pravica do BPP preneha, ker za odklonitev soglasja k mediaciji razlogi po četrtem in petem odstavku 28. člena ZBPP niso pomembni.

9. Taka odločitev pa je po presoji sodišča napačna oziroma vsaj preuranjena, kar pravilno ugovarja tudi tožnik.

10. Citirana zakonska ureditev četrtega odstavka 28. člena ZBPP namreč organu za BPP nalaga, da presodi, ali bi bila mediacija v posameznem primeru primerna, zato že iz tega razloga ne vzdrži zaključek organa, da razlogi za odklonitev soglasja k mediaciji niso pomembni. Ravno to - t.i. neprimernost mediacije - pa tožnik ugovarja, kar tudi smiselno izhaja iz njegovega pojasnila, ki ga je podal v pravdnem postopku (ter kar ponavlja tudi v tožbi) in sicer, da glede na stališče CSD (v zvezi z reševanjem prostorske problematike tožnika po dogovoru z dne 14. 6. 2019) o brezpogojni vrnitvi stanovanja v last tožniku in glede na razloge toženca v odgovoru na tožbo pripoznava tožbenega zahtevka v mediaciji ne predstavlja realnega pričakovanja in bi zato mediacija pomenila le zavlačevanje postopka. Te presoje (torej presoje o primernosti mediacije) pa organ za BPP v obravnavanem primeru ni opravil, pa bi jo glede na citirani četrti odstavek 28. člena v zvezi z 42. členom ZBPP (ta - kot že povedano - terja od organa oziroma strokovne službe za BPP izvedbo ugotovitvenega postopka) moral, kar bo sodišče pojasnilo še v nadaljevanju.

11. V odgovoru na tožbo toženka namreč tožniku tudi očita, da njegov pooblaščenec v postopku pred organom za BPP ni pojasnil ali utemeljil svojih navedb, zakaj bi v mediaciji prišlo do dogovora, ki ne bi dovolj varoval tožnikovih interesov. Vendar mu tega ne more očitati. Pred izdajo izpodbijane odločbe organ za BPP tožnika namreč ni niti pozval, da se izreče o teh (očitno za organ za BPP nezadostno utemeljenih) pravno relevantnih dejstvih, ki so bila pomembna za izdajo odločbe, kar bi ga pa glede na citirani 42. člen ZBPP tudi moral. 12. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožnika zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in posledično zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ugodilo in na podlagi 4., 3.in posledično 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in jo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP tožnika pozvati, da se izreče o pravno relevantnih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ter po prejemu njegovega odgovora o zadevi, upoštevajoč materialnopravno podlago, ki velja za obravnavani primer, ponovno odločiti.

13. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, na seji, brez oprave glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v povezavi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

15. Sodišče ni odločalo o tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, ker je tožnik že po zakonu oproščen plačila sodnih taks v tovrstnih sporih (10. člen Zakona o sodnih taksah).