Jedro

Če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah ZPPreb pa ga tudi ni mogoče prijaviti, se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Če je dolžnik zgolj prijavljen na Centru za socialno delo, gre le za prijavo stalnega prebivališča in ne za dejansko prebivanje na tem naslovu, tako da se tam ne nahajajo dolžnikove premične stvari. Izvršba se tako ne more opraviti v prostorih Centra za socialno delo na predmetih, ki se tam nahajajo in niso dolžnikova last.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa potrdita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 12. 2009 ustavilo izvršbo na premičnine (1. točka izreka), zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe z rubežem prejemkov, ki jih dolžnik prejema preko CSD Kamnik (2. točka izreka), zavrglo pa predlog za nadaljevanje izvršbe z rubežem denarnih sredstev, ki jih dolžnik prejema oziroma jih bo prejemal preko Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Povšetova 5 (3. točka izreka).

V pritožbi proti sklepu z dne 21. 12. 2009, v kateri je upnik po zakoniti zastopnici zahteval tudi podaljšanje roka za vložitev pritožbe, uveljavlja, da se je dolžnik namenoma prijavil na naslov Centra za socialno delo, da bi se s tem izognil izvršbi po odločbi sodišča in ga dolžnosti preživljanja ne more odvezati izjava, da je brezdomec. Prijava prebivališča na tem naslovu ni razlog, da bi sodišče izvršbo ustavilo, le dolžnika bi moralo obvestiti, kdaj in kje se bo izvršba opravljala, CSD pa bi lahko na opravljeno izvršbo podal ugovor tretjega, kot ZIZ dopušča. Odnos sodišča do mladoletnega upnika ocenjuje kot skrajno neresen in je že prinesel posledice, in sicer bo mladoletni upnik v bližnji prihodnosti ostal brez strehe nad glavo. Mladoletni upnik ima pravnomočne sodne odločbe in zahteva varstvo svojih pravic pred zastaranjem.

V pritožbi zoper sklep z dne 5. 1. 2010 pa upnik po zakoniti zastopnici uveljavlja, da je stranka postopka mladoletni otrok, ki mu zakonita zastopnica, ki ni (pravilno: je) prava neuka stranka, ne more zagotoviti pravnega varstva njegovih pravic, kot mu to omogoča Ustava RS. Sodišče je spregledalo dejstvo, da je mladoletni upnik že januarja 2009 dopolnil starost 15 let, na podlagi tega dejstva pa mu notranje pravo že določa in procesira njegove procesne sposobnosti, ki jih sodišče ni upoštevalo. To je, da ga sodišče seznani z zadevo, v kateri je stranka v postopku in da mu da možnost izreka, ali bo kot stranka v postopku sodeloval. Z napadenim sklepom mu je onemogočilo uporabo pravnih poti ter uporabo pravnih sredstev, ki mu jih daje Ustava za varstvo svojih pravic in koristi. Zato je treba sklep razveljaviti. Zakonita zastopnica mladoletnega upnika podaja vlogo za oprostitev plačila sodnih stroškov in taks v tem postopku.

Pritožbi nista utemeljeni.

V tem izvršilnem postopku je bila na predlog upnika, ki je bil s sklepom z dne 12. 12. 2006 že oproščen plačila stroškov tega postopka, s sklepom o izvršbi z dne 1. 2. 2007 dovoljena izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. S sklepom z dne 3. 4. 2007 je bilo odločeno o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z žepnim rubežem gotovine dolžnika na naslovu Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Povšetova 5, Ljubljana, ter z rubežem in cenitvijo ter po pravnomočnosti sklepa s prodajo dolžnikovih premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovu dolžnika, in sicer J. 19, K., ter K. 6, K. ali kjerkoli drugje, za izvršitelja pa je bil imenovan M. H. Dolžnik je 18. 4. 2007 zoper sklep z dne 3. 4. 2007 vložil ugovor, na katerega je upnik po zakoniti zastopnici tudi odgovoril, vendar sodišče o tem ugovoru ni odločalo, prav tako pa iz spisa ni mogoče ugotoviti, v kakšni fazi je postopek izvršbe na denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet, dovoljene s sklepom z dne 1. 2. 2007, saj v spisu ni podatka o tem, da bi bila izvršba s tem izvršilnim sredstvom pravnomočno ustavljena. Tako tudi odločitev v izpodbijanem sklepu z dne 21. 12. 2009 še ne pomeni konca tega izvršilnega postopka in zato zastaranje ne teče. O pritožbi proti sklepu z dne 5. 1. 2010: Sodišče prve stopnje je predlog za podaljšanje roka za pritožbo utemeljeno zavrnilo iz razlogov, ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu. Rok za vložitev pritožbe je zakonski rok, ki ni podaljšljiv (prim. drugi odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, v skladu s katerim se lahko podaljšajo le roki, ki jih določi sodišče). Na pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu ne morejo vplivati pritožbene navedbe, da zakonita zastopnica, ki ni prava vešča stranka, ne more sama zagotoviti pravnega varstva pravic mladoletnega upnika. V takšnem primeru bi morala zakonita zastopnica pravočasno zaprositi za brezplačno pravno pomoč, iz pritožbe zoper sklep z dne 21. 12. 2009, ki ji je priložena tudi vloga za brezplačno pravno pomoč, pa niti ne izhaja, da bi vlogo pri pristojnem sodišču sploh oddala. V zvezi s pritožbenimi navedbami o možnosti sodelovanja mladoletnega upnika v postopku glede na starost 15 let pa višje sodišče pojasnjuje, da uporaba 409. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za izterjavo preživninske terjatve ni predvidena.

Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo zoper sklep z dne 5. 1. 2010 zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi proti sklepu z dne 21. 12. 2009: Iz podatkov v spisu je razvidno, da je izvršitelj poskušal opraviti rubež na naslovih J. 19 in K. 6, K., vendar je bil dolžnik na obeh naslovih neznan. Zakonita zastopnica upnika je izvršitelju sporočila, da je dolžnik prijavil svoje stalno prebivališče na CSD Kamnik, in izvršitelju predlagala, da takoj opravi rubež na tem novem naslovu. Sodišče prve stopnje je zakonito zastopnico upnika seznanilo, da ima dolžnik zgolj prijavljeno prebivališče na naslovu CSD Kamnik v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča (ZPPreb), da pa se na tem naslovu ne nahajajo premične stvari dolžnika, ki bi jih bilo mogoče v izvršilnem postopku zarubiti. Višje sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da je v četrtem odstavku 8. člena ZPPreb, ki opredeljuje postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, predpisano, da če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah tega zakona pa ga tudi ni mogoče prijaviti, se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. V konkretnem primeru, ko ni sporno, da je dolžnik prijavljen na naslovu Centra za socialno delo Kamnik (glej tudi potrdilo o prijavi stalnega prebivališča na list. št. 35 spisa), gre le za prijavo stalnega prebivališča in ne za dejansko prebivanje na tem naslovu, tako da se tam ne nahajajo dolžnikove premične stvari, kot je to že ugotovilo sodišče prve stopnje. Izvršba se ne more opraviti v prostorih Centra za socialno delo Kamnik na predmetih, ki se tam nahajajo in niso dolžnikova last, kar smiselno predlaga zakonita zastopnica upnika. Zakonita zastopnica upnika pa ne trdi, da bi se na tem naslovu nahajali predmeti, ki so last dolžnika, in tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da dejansko prebivališče dolžnika ni znano ne sodišču, ne izvršitelju in ne upniku oziroma njegovi zakoniti zastopnici. Cilj in smisel izvršilnega postopka je poplačilo upnika, tega pa na način, kot je to predlagano, ni mogoče doseči, zaradi česar je ustavitev izvršbe na premičnine, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, utemeljena. Če upnik (oziroma njegova zakonita zastopnica) ugotovi, da dolžnik ima premičnine ali drugo premoženje, bo lahko do konca tega postopka ponovno predlagal izvršbo s tem sredstvom izvršbe (34. člen ZIZ), prav tako pa ima na podlagi 72. člena ZIZ možnost predlagati odlog izvršbe, če pričakuje, da bo kasneje možno poplačilo upnikove terjatve iz dolžnikovega premoženja. Nadalje ima upnik možnost predlagati sodišču, da odredi dolžniku predložiti seznam svojega premoženja v skladu z 31. členom ZIZ (višje sodišče ob tem pripominja, da se sodna pisanja dolžniku vročajo preko Centra za socialno delo Kamnik, kar je razvidno iz podatkov v spisu - vročilnici pripeti k list. št. 60 in 74 spisa). Z vztrajanjem pri izvršbi na predmetih na naslovu Centra za socialno delo, kjer je dolžnik v skladu s prej navedeno določbo ZPPreb zgolj prijavljen, pa upnik poplačila ne more doseči. Sodišče prve stopnje je pravilno in zakonito odločilo tudi v 2. in 3. točki izreka izpodbijanega sklepa, navedlo je tudi pravilne in jasne razloge, na katere se višje sodišče sklicuje in jih zato tudi ne bo ponavljalo.

Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).