Up-58/99

25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. aprila 2002

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 445/97 z dne 7. 1. 1998 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah št. P 223/94 z dne 14. 11. 1996 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 383/98 z dne 9. 12. 1998 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Sodišči prve in druge stopnje sta v pravdnem postopku zavrnili tožbeni zahtevek pritožnice (tedaj tožnice) za izdajo zemljiškoknjižne listine. Njeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedopustno z utemeljitvijo, da tožnica ni že v tožbi navedla vrednosti spornega predmeta, od katere je odvisna dopustnost revizije. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je zaradi nezakonitega sklepa Vrhovnega sodišča kršena njena pravica do pritožbe oz. drugega pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Meni, da je Vrhovno sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ker Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77) ne določa, da bi stranka izgubila pravico do vložitve revizije zato, ker vrednosti spornega predmeta ne bi navedla že ob sami vložitvi tožbe. Navaja še, da ji je bila s tem kršena tudi pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Pritožnica navaja, da je na podlagi pravice do uživanja sporne nepremičnine pridobila pravico do uporabe, ki po svoji vsebini pomeni lastninsko pravico. S tem naj bi ji bila kršena tudi pravica do zasebne lastnine po 33. členu Ustave.

2.Pritožnica se v zvezi s pravočasnostjo ustavne pritožbe sklicuje na mnenje vrhovne državne tožilke, podane v postopku pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, da je v predmetni zadevi po podatkih sodnega spisa revizija dovoljena in pravočasna.

B.

3.Ustavno sodišče je že večkrat potrdilo (npr. v sklepu št. Up-12/94 z dne 6. 3. 1996, OdlUS V, 71), da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več od dvostopenjskega sojenja (tj. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. Tudi v obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem do trostopenjskega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta; preko te ustavne določbe jo omogoča šele zakon (ZPP77 v členih 382-400), zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki v ustavno pravico do pravnega sredstva ne more posegati.

4.Pritožnici prav tako ni bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Pritožnica je imela možnost, da si že s pravočasno navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi zagotovi možnost vložitve revizije - te možnosti pa ni izkoristila, zato ni mogoče reči, da ji sodišče v postopku ni zagotovilo enakih procesnih možnosti kot nasprotni stranki. V zvezi z zatrjevano kršitvijo 33. člena Ustave pa Ustavno sodišče ugotavlja, da ta z izpodbijanim revizijskim sklepom ni v nobeni povezavi.

5.Kot je Ustavno sodišče že večkrat zapisalo, vložitev nedovoljene revizije ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe. Tako je rok za vložitev ustavne pritožbe pričel teči z dokončnostjo sklepa Višjega sodišča, ki je bil pritožnici vročen dne 25. 2. 1998. Po določbi prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavno pritožbo vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ker je pritožnica ustavno pritožbo vložila dne 24. 2. 1999, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča kot prepozno zavrglo.

Pri tem Ustavno sodišče dodaja, da je Vrhovno sodišče odločilo po obstoječi sodni praksi, ki je enotna in ustaljena.

6.Po navedenem pritožnici z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo oziroma je ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude