Jedro

Glede na to, da v družbi ni več lastnega poslovnega deleža, ni možno prvotoženki prepovedati razpolaganje in obremenitev. Začasna odredba ne bi vplivala na pravni položaj strank, bila bi sama sebi namen. Posledično ni razloga za zavarovanje z začasno odredbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se prvotoženi stranki prepoveduje odtujitev in obremenitev lastnega poslovnega deleža zaporedna št. 242058 v nominalnem znesku 59.509,19 EUR oziroma 29,9999 % z zaznambo prepovedi v sodnem registru in da se pri poslovnem deležu izvede zaznamba spora zaradi uresničevanja pravic iz naslova lastništva poslovnih deležev in realizacije pogodbe z dne 29. 1. 2020 v sodnem registru. […] (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je kot imetnik poslovnega deleža zaporedna št. 242058 v 29,9999 % vpisana družba A. Namen zavarovanja terjatve tožeče stranke je možno doseči le z začasno odredbo, ki se nanaša na premoženje tožene stranke v smislu prepovedi razpolaganja, da bo v primeru uspeha v pravdnem postopku lahko tožnik kasneje uveljavil terjatev. Predlagala začasna odredba ne zasleduje tega cilja, saj prvotoženka ni imetnica deleža, v zvezi s katerim tožnik predlaga izdajo začasne odredbe v smislu prepovedi odtujitve in obremenitve. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je imetnik poslovnega deleža zaporedna št. 242058 družba A. Sodišče ne more prepovedati z začasno odredbo prvotoženki prodajo lastnega poslovnega deleža zaporedna št. 242058. Takšna začasna odredba vsebinsko ne bi bila smiselna. Prav tako ne bi spremenila pravnega položaja tožnika oziroma varovala pravic, ki jih vtožuje.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da gre v primeru vpisa družbe A. za nepravnomočen vpis. Ker vpis prenosa pravice na poslovnem deležu zaporedna št. 242058 še ni pravnomočen in je bila vložena pritožba, je še vedno mogoča izvedba predlagane začasne odredbe. Do vpisa je prišlo v posledici zlorabe pravic in stanja v sodnem registru.

3. Toženca sta odgovorila na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne drži očitek, da je podano nasprotje med izrekom sklepa in obrazložitvijo, ker je sodišče prve stopnje v izreku zavrnilo izdajo predlagane začasne odredbe, v obrazložitvi pa navedlo, da predlog za izdajo začasne odredbe ni neutemeljen, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V tem primeru gre za pisni lapsus sodišča prve stopnje.

6. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na nepravnomočnost vpisa novega pridobitelja poslovnega deleža zaporedna št. 242058. Pravnomočnost vpisa v sodni register ni odločilna za prenos poslovnega deleža. V skladu s tretjim odstavkom 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega. Prvi odstavek 482. člena ZGD-1 sicer določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Vendar na podlagi besedne razlage ne moremo utemeljeno argumentirano sklepati, da je vpis družbenika v sodni register oziroma vpis prenosa poslovnega deleža dodatna predpostavka poleg veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega posla za pravno poslovni prenos poslovnega deleža. Gre le za domnevo. Prenos poslovnega deleža v razmerju do družbe začne učinkovati, ko pridobitelj ali odsvojitelj družbo (poslovodjo kot zakonitega zastopnika) obvesti o prenosu in ko se družbi izkaže (legitimira) kot novi družbenik tako, da ji dokaže s predložitvijo odpravka notarskega zapisa pogodbe prenos v svojo korist1. Glede na to, da je bila družba po poslovodji odsvojitelj lastnega poslovnega deleža zaporedna št. 242058, ni mogoče reči, da s tem ne bi bila seznanjena. Tedaj je lastni poslovni delež prešel iz imetništva družbe v imetništvo novega družbenika. Ali je pri tem prišlo do zlorabe, je stvar drugega postopka.

7. V zavarovanje vtoževane terjatve zaradi uresničevanja pravic iz imetništva poslovnih deležev je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve lastnega poslovnega deleža zaporedna št. 242058 v nominalnem znesku 59.509,19 EUR oziroma 29,9999 % z zaznambo prepovedi v sodnem registru in da se pri poslovnem deležu izvede zaznamba spora zaradi uresničevanja pravic iz naslova lastništva poslovnih deležev in realizacije pogodbe z dne 29. 1. 2020 v sodnem registru. Vendar glede na to, da v družbi ni več lastnega poslovnega deleža, ni možno prvotoženki prepovedati razpolaganje in obremenitev. Začasna odredba ne bi vplivala na pravni položaj strank, bila bi sama sebi namen. Posledično ni razloga za zavarovanje z začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da takšna začasna odredba ne bi dosegla namena zavarovanja. Prvi odstavek 273. člena ZIZ določa, da sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Tožnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

10. Tudi toženca sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpodbijani sklep je bil izdan v enostranskem postopku, toženca sta podala odgovor na pritožbo samoinciativno, brez poziva sodišča prve stopnje, kar priznavata v odgovoru (listna št. 173, 174 spisa).

1 N. Plavšak, Vpis družbenika v sodni register tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I nima oblikovalnih učinkov za pridobitev poslovnega deleža, Podjetje in delo št. 2/2016, stran 211 in nasl.; L. Bernard, Položaj pridobitelja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo v novejši sodni praksi, Pravna praksa št. 39-40/21, stran 20 in nasl.