Jedro

Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Pomota se sme po navedenem popraviti „vsak čas“, torej tudi takrat, ko je odločba že postala pravnomočna. Hkrati pa to pomeni, da sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe zoper odločbo, ki je predmet poprave. Zoper sklep, s katerim se že izdana odločba popravi, je namreč dovoljena (samostojna) pritožba, o čemer je bil tožnik v pravnem pouku popravnega sklepa tudi poučen. Očitek, da je pravni pouk napačen, pomanjkljiv in zavajajoč, je neutemeljen, saj iz njega povsem jasno izhaja, da se nanaša zgolj na ta (torej popravni) sklep.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije kot prepozno zavrgla pritožbo tožnika zoper sklep o izvršbi št. DT 4295-284/2011-11 03-3001-01 z dne 26. 8. 2014. Iz obrazložitve sledi, da je bil sklep o izvršbi z dne 26. 8. 2014 tožniku vročen 28. 8. 2014, da je 8-dnevni pritožbeni rok iztekel 5. 9. 2014 (petek), pritožba pa je bila vložena priporočeno po pošti po poteku pritožbenega roka, dne 8. 9. 2014. Zato se kot prepozna zavrže na podlagi 240. člena ZUP.

2. Ministrstvo za finance je z odločbo DT-499-29-1170/2014-2 z dne 29. 12. 2014 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in pritrdilo ugotovitvi, da mu je bil sklep o izvršbi pravilno vročen dne 28. 8. 2014, kar je razvidno iz vročilnice, ki je v upravnemu spisu zadeve pripeta k sklepu; in ne dne 29. 8. 2014, kot se zatrjuje v pritožbi. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sklep št. DT 4295-284/2011-13 03-3001-01 z dne 2. 9. 2014, s katerim je prvostopni organ popravil v sklepu o izvršbi napačno zapisan datum, ko je prenehal tožnikov položaj družbenika v družbi A. d.o.o. (sedaj izbrisana), ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ker se pritožbeni rok zoper sklep o popravi pomote nanaša zgolj na vsebino tega sklepa, ne pa na osemdnevni rok, v katerem je bilo treba vložiti pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, kar je v sklepu z dne 2. 9. 2014 tudi jasno navedeno. Ker se v tem postopku presoja zgolj sklep o zavrženju pritožbe, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, ki se po vsebini nanašajo na sklep z dne 2. 9. 2014. 3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Sklep o davčni izvršbi zoper tožnika je bil izdan brez pravne podlage, po poteku prekluzivnega enoletnega roka in zato nezakonit. Tožnik je sklep o izvršbi z dne 26. 8. 2014 prejel in vročitev podpisal v petek dne 29. 8. 2014. V takem primeru je rok za pritožbo iztekel dne 8. 9. 2014, ko je bila le-ta tudi vložena. Glede na to je bila tožnikova zahteva, da se ponovno preveri pravilnost in datum vročitve, upravičena. Dejansko pa je tožnik naknadno prejel še popravni sklep z dne 2. 9. 2014, v katerega pravnem pouku ni navedeno, da velja pritožbeni rok samo za odpravo očitne pomote, zato je kot laik upravičeno štel, da se rok za pritožbo šteje od vročitve popravnega sklepa dalje. Tožnik se upravičeno ni zavedal, da bo tožena stranka štela, da ima popravek pomote učinek od dneva, od katerega je imela učinek popravljena odločba. O tem tudi ni bil ustrezno poučen v pravnem pouku. Razen tega je iz vsebine popravnega sklepa razvidno, da ne gre za popravek očitne pomote, temveč za vsebinsko napako, to je napačno ugotovitev tožnikovega statusa. Glede na načelo varovanja interesov stranke bi bilo potrebno pritožbo tožnika šteti za pravočasno tudi z ozirom na napačen, pomanjkljiv in zavajajoč pravni pouk sklepa z dne 22. (pravilno: 2.) 9. 2014. 4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi odločitev utemelji davčni organ prve stopnje, kot tudi z razlogi, s katerimi jih dopolni pritožbeni organ in s katerimi zavrne pritožbene ugovore. Zato se nanje sklicuje na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

7. Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Pomota se sme po navedenem popraviti „vsak čas“, torej tudi takrat, ko je odločba že postala pravnomočna. Hkrati pa to pomeni, da sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe zoper odločbo, ki je predmet poprave. Zoper sklep, s katerim se že izdana odločba popravi, je namreč dovoljena (samostojna) pritožba, o čemer je bil tožnik v pravnem pouku popravnega sklepa tudi poučen. Očitek, da je pravni pouk napačen, pomanjkljiv in zavajajoč, je po presoji sodišča neutemeljen, saj iz njega povsem jasno sledi, da se nanaša zgolj na ta (torej popravni) sklep.

8. V obravnavani zadevi ni spora o tem, da je bil izpodbijani sklep tožniku osebno vročen. Iz povratnic, ki se nahajajo v upravnem spisu, pa sodišče, enako kot tožena stranka, ugotavlja, da je tožnik na vročilnici osebno potrdil prevzem sklepa o davčni izvršbi dne 28. 8. 2014 in da je vročitev pošiljke tožniku na navedeni datum na vročilnici potrjena tudi s strani vročevalca. Datum vročitve je torej z javno listino povsem nedvoumno izkazan, izvedba predlaganega dokaza z zaslišanjem tožnika in poizvedbo pri Pošti B. pa, glede na trditveno tožbeno podlago, po presoji sodišča nepotrebna. Iz upravnega spisa zadeve izhaja še, da je bil tožnik v sklepu o davčni izvršbi poučen, da je zoper (ta) sklep dovoljena pritožba v 8 dneh od vročitve (tega) sklepa. Ugotovitev, da je tožnik pritožbo vložil po preteku 8 dnevnega pritožbenega roka, je po navedenem pravilna in skladna s podatki upravnih spisov, pritožba tožnika pa utemeljeno zavržena kot prepozna, ne da bi se prvostopni in pritožbeni organ spuščala v njeno vsebinsko obravnavanje. Iz teh razlogov tudi v upravnem sporu ni bilo pogojev za presojo pravilnosti in zakonitosti s prepozno vloženo pritožbo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.

9. Ker je torej izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom, sodišče pa bistvenih kršitev pravil postopka tudi ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. O stroških postopka je odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

11. V zadevi je odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1.