Up-48/96

2.2.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe B. M. iz M., ki jo zastopa N. G., odvetnik v M. na seji senata dne 2. februarja 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba B. M. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 251/94 z dne 19. oktobra 1995 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je to delno ugodilo reviziji Republike Slovenije kot tožeče stranke in izpodbijano sodbo drugostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je pritožnici kot toženi stranki naložilo, da mora, potem ko ji bo tožeča stranka omogočila preselitev v njeno prejšnje stanovanje, izprazniti stanovanje v Mariboru, ki ji ga je z odločbo z dne 12. avgusta 1991 dodelila Komanda garnizona Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju: JLA) Maribor.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je sodba Vrhovnega sodišča kot revizijskega sodišča nezakonita. V tožbi naj bi bila tožeča stanka navedla, da znaša vrednost spornega predmeta 28.000 tolarjev. Kljub temu, da vrednost tožbenega predmeta ni presegala vrednosti, ki jo Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju: ZPP) v drugem odstavku 382. člena določa kot pogoj za dopustnost revizije, naj bi bilo Vrhovno sodišče revizijo sprejelo v obravnavo in z revizijsko sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stanke.

Vrhovno sodišče naj bi bilo sprejelo revizijo v obravnavo, čeprav po navedbah pritožnice za to niso bile izpolnjene procesne predpostavke in po njenem mnenju revizija ni bila dopustna. Poleg kršitve procesnih določb ZPP (drugega odstavka 382. člena) je Vrhovno sodišče po navedbah pritožnice napačno uporabilo tudi materialno določbo 58. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91).

3.Pritožnica meni, da ji je z izpodbijano sodbo kršena pravica do enakosti pred zakonom, določena v drugem odstavku 14. člena Ustave in pravica do enakega varstva pravic v postopku pred sodišči, določena v 22. členu Ustave. Pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da bo revizijo tožeče stanke kot nedovoljeno zavrglo.

B.

4.Pritožnica Vrhovnemu sodišču očita, da je z izpodbijano sodbo kršilo določbe procesnega prava in da je napačno uporabilo materialno pravo. Ustavno sodišče ni inštanca rednega sodstva in zatrjevana nepravilna uporaba procesnega oziroma materialnega prava sama po sebi ne more biti predmet ustavnosodne presoje.

Glede na pritožničine navedbe bi bila njena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave kršena le, če bi Vrhovno sodišče v nasprotju s svojo siceršnjo prakso štelo revizijo za dopustno, ali pa, če bi bila vsebinska odločitev v stanovanjskem sporu arbitrarna, drugačna kot se je uveljavila v sodni praksi v drugih postopkih, v katerih so sodišča obravnavala podobne dejanske in pravne okoliščine. Ustavno sodišče pri tem še poudarja, da je pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave v sodnih postopkih uveljavljena s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V konkretnem primeru je bilo torej treba ocenjevati le zatrjevano kršitev pravice iz 22. člena Ustave.

5.V skladu z drugim in tretjim odstavkom 40. člena ZPP se dopustnost revizije v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne tiče denarnega zneska, prvostopenjsko sodišče pa se do konca glavne obravnave ni prepričalo o pravilnosti v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta, presoja po vrednosti, ki jo je navedel tožnik v tožbi. Do 5. decembra 1992, ko je začel veljati Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Uradni list RS, št. 55/92), ki je v 9. členu predpisal, da mora za dopustnost revizije vrednost spornega predmeta presegati 80.000 tolarjev, je bila v skladu z drugim odstavkom 382. člena ZPP v premoženjskopravnih sporih revizija dopustna, če je v tožbi navedena vrednost spornega predmeta presegala 8.000 tolarjev.

Tožbo na izpraznitev stanovanja je Republika Slovenija zoper pritožnico vložila dne 6. julija 1992, torej v času, ko je revizija še bila dopustna, če je označena vrednost spornega predmeta presegala 8.000 tolarjev. Tožnica je v tožbi navedla, da znaša vrednost spornega predmeta 28.000 tolarjev. Ne glede na to, ali je bil tožbeni zahtevek tožnice premoženjske ali nepremoženjske narave, je torej bila revizija dopustna in Vrhovno sodišče s sprejemom revizije v obravnavo ni ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 382. člena ZPP. Pri tem je ravnalo tudi povsem v skladu s svojo prakso o dopustnosti revizije.

6.Ustavno sodišče je že v več podobnih primerih kot je obravnavani zavzelo stališče, da je na podlagi tretjega odstavka 1. člena Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-4/91-I - v nadaljevanju: Temeljna ustavna listina) in prvega odstavka 9. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine Republika Slovenija znova pridobila vse pravice in dolžnosti, ki jih je s prejšnjo Ustavo prenesla na organe SFRJ. S sprejemom Skupne deklaracije (Sklep skupščine RS z dne 10. julija 1991) se je Republika Slovenija sicer zavezala za tri mesece ustaviti oziroma odložiti nadaljnje izvrševanje, uresničevanje ali dopolnjevanje svojih ustavnih aktov o osamosvojitvi, vendar pa s Skupno deklaracijo niso bila suspendirana in ne derogirana pravna in dejanska razmerja, ki so bila vzpostavljena s sprejemom Temeljne ustavne listine in Ustavnega zakona.

Suspenzivno naravo so imele le posamezne določbe, navedene v "Prilogi I", ki pa niso zajemale upravljanja z vojaškim stanovanjskim skladom. Skupna deklaracija torej na prvi odstavek 9. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine, ki določa, da je Republika Slovenija z razglasitvijo Temeljne ustavne listine prevzela v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so do tedaj na njenem ozemlju upravljali organi JLA, ni imela nobenega učinka, zato organi JLA s stanovanjskim skladom niso mogli več upravljati.

7.Za dodelitev stanovanja pritožnici torej Komanda garnizona JLA Maribor ni bila pristojna, zato je njena odločba brez pravnega učinka. Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče odpravilo posledice nezakonite odločbe in vzpostavilo stanje, kakršno je bilo pred njeno izdajo. Z vsebinsko odločitvijo v stanovanjskem sporu Vrhovno sodišče ni kršilo ustavne pravice pritožnice iz 22. člena Ustave, saj je ta odločitev povsem v skladu z uveljavljeno sodno prakso v podobnih primerih.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata: dr. Lojze Ude