Jedro

Nenadna, nenačrtovana razrešitev vojaškega diplomatskega predstavnika je takšna občutna sprememba v tožnikovem življenju, zaradi katere bi zanj lahko prišlo do nastanka hujših škodljivih posledic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 1679/2000-2 z dne 25.10.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče ugodilo tožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe in do izdaje pravnomočne odločbe v upravnem sporu odložilo izvajanje dokončne odločbe tožene stranke z dne 3.10.2000. Z njo je bil zavrnjen tožnikov ugovor zoper odločbo tožene stranke z dne 9.8.2000 o njegovi razrešitvi z dolžnosti vodje vojaškega predstavništva Stalne misije Republike Slovenije pri Zvezi Nato v Bruslju.

V obrazložitvi sklepa upravno sodišče najprej povzema vsebino zahteve: tožnik je glede na čas, za katerega je na podlagi odločbe o imenovanju sklenil pogodbo, to je do 31.8.2002, v okviru časovnih in finančnih zmožnosti organiziral šolanje in študij otrok ter reševanje stanovanjskega vprašanja; sin J., roj. leta 1993, obiskuje devetletko v kraju E., kjer je v šolskem letu 1999/2000 končal prvi razred, 1.9.2000 pa je začel šolanje v drugem razredu, ki traja do 29.6.2001. Drugi sin M., roj. 1980, se je avgusta 1999 po končanem šolanju na ameriški srednji šoli vpisal v prvi letnik visokošolskega izobraževanja na University of Maryland University College European Division v Bruslju; na tej ustanovi študira računalništvo. V prvem letniku študija je opravil 14 izpitov, 18.8.2000 se je vpisal v drugi letnik, študijsko leto 2000/2001 se izteče julija 2001; kot dokaz prilaga potrdilo o šolanju za sina J. in potrdilo o vpisu za sina M.; prekinitev visokošolskega študija bi pomenila hud udarec, saj bi izničila dosedanji študijski rezultat in v študij investiran čas in sredstva; pri finančnih ustanovah v Belgiji sta z ženo najela dva namenska kredita za reševanje stanovanjskega vprašanja; pogodbo za prvi kredit sta sklenila 18.10.1998 za 24-mesečno odplačilno dobo, pogodbo za drugi kredit pa 24.11.1998 za 36-mesečno odplačilno dobo s pričetkom odplačevanja 10.1.2000; skupne mesečne obveznosti dosegajo 35 % tožnikove neto devizne plače; teh obveznosti ni mogoče odplačevati s seštevkom njegove in ženine neto tolarske plače, poleg tega je zaposlitev žene vprašljiva, saj so njeno delovno mesto v M. ukinili; družina nima rešenega stanovanjskega vprašanja, rešeno bo šele junija 2002, ko bo možna vselitev v hišo, ki jo gradi s pomočjo najetih kreditov in s sredstvi od prodanega lastniškega stanovanja.

Po presoji upravnega sodišča, ki je zahtevo obravnavalo po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 popr. in 70/2000, ZUS), je tožnik verjetno izkazal možnost nastanka hujših škodljivih posledic. Razrešitev pred potekom časa, za katerega je na podlagi odločbe o imenovanju sklenil pogodbo, to je od 1.9.1998 do 31.8.2002, bi tožniku utegnila povzročiti hujše škodljive posledice. Zatrjuje namreč in za svoje trditve tudi navaja dokaze, da se sinova v Bruslju, kjer opravlja dolžnost vojaškega diplomatskega predstavnika, šolata, da je za šolanje starejšega sina prispeval denarna sredstva, da je po sklenitvi pogodbe o opravljanju nalog v tujini prodal stanovanje, toda hiša, ki jo gradi, bo končana šele leta 2002 in da je glede na višje dohodke v Belgiji najel kredite. Ta dejstva in okoliščine po presoji sodišča kažejo, da tožniku zaradi sporne predčasne razrešitve grozi naslednje: prekinitev šolanja obeh otrok pred koncem šolskega leta, nerešeno stanovanjsko vprašanje ter slabši socialno - ekonomski položaj tožnika in njegove družine. To pa so hujše škodljive posledice, ki jih je potrebno začasno odvrniti.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je starejši sin M. polnoleten. Lahko ostane v tujini in nadaljuje šolanje. Za mlajšega sina J. se je šolsko leto komaj začelo. Prekinitev šolanja zanj ne bi imela hujših posledic. Če je tožnik stanovanje prodal, je to njegov osebni problem. To velja tudi za gradnjo hiše in najem kreditov v tujini. Njegov ekonomski položaj se ne bo poslabšal. Prevzel bo dolžnost načelnika v Generalštabu slovenske vojske. Prejemal bo mesečno plačo približno 300.000,00 SIT netto. Z dohodki žene, ki bo ob vrnitvi razporejena na ustrezno delovno mesto na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije, bodo skupni dohodki presegali 450.000,00 SIT. Tako ne bo ogrožena kreditna sposobnost. Začasna odredba bo imela negativne posledice na kredibilnost Republike Slovenije v tujini, saj tožniku vrača odvzeta diplomatska pooblastila. Zato je potrebno pretehtati razloge hujših škodljivih posledic tudi za toženo stranko. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da starejši sin sam ne bo mogel ostati v tujini. S tožnikovim odhodom bi izgubil stanovanje. Nova tožnikova plača ne bi zadoščala za kritje stroškov šolanja. V primeru predčasne vrnitve bi eno leto "pavziral" zaradi nemožnosti naknadnega vpisa. Ker pri nas nima priznane srednje šole, bi se naslednje leto moral vpisati v prvi letnik fakultete. Tako bi dejansko izgubil dve leti. Pomeni, da bi moral do upokojitve tudi dve leti dalj delati. Mlajši sin je v drugem razredu osnovne šole. Tudi prvi razred je opravil v tujini. V tem času se je prilagodil okolju in pouku. Z "iztrganjem" sredi šolskega leta mu bodo naloženi veliki pritiski pred nenadno spremembo šolskega okolja. Glede na nezakonito ravnanje je vprašljiva ženina ponovna zaposlitev. Tudi če se bo ponovno zaposlila, bodo skupni dohodki za več kot 1/2 manjši kot sedaj.

Gradnja hiša, prodaja stanovanja v M. in najeti krediti, so povezani z akreditacijo na podlagi prej omenjene pogodbe. Sicer tožnik ne bi tako ravnal. Njegov status pri Zvezi Nato je ostal nespremenjen.

Svojih dolžnosti ni nikomur predal. Pritožbeni ugovori o namišljenih negativnih posledicah za državo so poskus politizacije primera in opravičevanje nezakonitega ravnanja ter "grožnjo" neodvisnemu sodišču. Pri opravljanju diplomatskih nalog se mora celotna družina podrediti tej službi. Z enostranskim nespoštovanjem pogodbe bodo načrti porušeni. V smislu določbe 44. člena Zakona o zunanjih zadevah je pri razporejanju diplomatov potrebno upoštevati osebne in družinske razmere. Pred vsako razporeditvijo, ki zahteva spremembo kraja bivanja, je potrebno opraviti pogovor z delavcem vsaj tri mesece vnaprej, da se pripravi na odhod v kraj službovanja. Zaradi nepričakovane spremembe bosta v družini zavladala negotovost in napetost. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 69. člena ZUS lahko tožeča stranka zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Zadošča torej že verjetna izkazanost navedenih posledic.

Pritožbeni ugovori pritožbenemu sodišču ne vzbujajo dvomov o tem, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo. Upravno sodišče je po presoji pritožbenega sodišča v izpodbijanem sklepu logično in prepričljivo navedlo in obrazložilo, katere so tiste verjetno izkazane okoliščine, s katerimi tožnik izkazuje verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic. Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da je pred sporno razrešitvijo tožnika kakorkoli seznanila z nameravano razrešitvijo, ne zanika, da je pri tožniku zaradi predčasne razrešitve nastal stanovanjski problem in ne trdi, da ima tožnik možnost ta problem začasno rešiti. Glede na to in upoštevaje čas, v katerem je prišlo do razrešitve (šolsko leto) gre očitno za nenadno, nenačrtovano, vendar občutno spremembo v tožnikovem življenju. Pri tem posledic za tožnikovo družino ni možno ločiti od posledic za samega tožnika. Zato se tudi ni možno strinjati s pritožbenim ugovorom, da lahko starejši sin, ne glede na tožnikovo razrešitev, nadaljuje s šolanjem v tujini sam. V kontekstu vseh navedenih okoliščin in ko tožena stranka, razen trditve o izgubljeni kredibilnosti države (tožnik pa trdi, da s polnimi pooblastili dela naprej), ni v tej smeri ponudila nič konkretnega, je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik v konkretnem primeru vendarle verjetno izkazal hujše škodljive posledice, ki bi zanj in družino utegnile nastati s takojšnjo izvedbo izpodbijane odločbe tožene stranke.

Navedeno pomeni, da je potrebno sporno pravno razmerje začasno urediti na način, kot je to predlagal tožnik v svoji zahtevi.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče, na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep upravnega sodišča. Glede na določbo 3. odstavka 23. člena ZUS, po katerem, kadar gre le za spor o zakonitosti izpodbijanega akta, v upravnem sporu vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, pritožbeno sodišče o zaznamovanih pritožbenih stroških ni odločalo.