Jedro

V obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi 4. odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določb 3. točke 1. odstavka v zvezi s 3. odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugodilo tožbi tožnikov, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 4.1.2006 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka v zvezi s pritožbo investitorja B.V. (v tem upravnem sporu stranke z interesom) odpravila sklep Upravne enote Novo Mesto z dne 11.5.2005 in zavrgla predlog tožnikov za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja z dne 2.12.2004. Z navedenim gradbenim dovoljenjem je bila B.V. dovoljena gradnja stanovanjske hiše v S. pri D.T. na parc. št. 3185/1 k.o...

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe ugotovilo, da je tožena stranka preuranjeno zavrgla predlog tožnikov za obnovo postopka. V tej zadevi, ki se nanaša na gradnjo, Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) v 2. odstavku 62. člena navaja kot osebe, ki imajo pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženci, tudi lastnike nepremičnin, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve. Tožnika zatrjujeta, da sta lastnika nepremičnine, dela parc. št. 3185/1 k.o..., kar sta postala s priposestvovanjem in to izkazujeta z vloženo tožbo za ugotovitev lastninske pravice. Morebitna dovolitev obnove postopka pa še ne pomeni nujno drugačnega izida v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja kot v prvem postopku. Če bo do dovolitve obnove postopka prišlo, bo tožnikoma omogočena udeležba v tem postopku, v katerem bosta lahko branila svoje pravice oziroma pravne interese (npr. glede odmika gradnje od njune parcele v skladu z določbami prostorskega izvedbenega akta).

Stranka z interesom v tem upravnem sporu, investitor B.V. vlaga revizijo zoper navedeno sodbo, ker meni, da je upravni organ pravilno ugotovil, da je on lastnik parc. št. 3185 k.o..., saj je to izkazal z izpiskom iz zemljiške knjige. Vloga tožnikov je bila pravilno zavržena, saj tožnika nista izkazala lastništva na delu navedene parcele in lastništva tudi v času odločanja upravnega organa in tudi sedaj ne izkazujeta, zato vplivnega območja upravni organ tudi ni bil dolžan ugotavljati. Predlaga, da vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje oziroma samo odloči tako, da sodbo spremeni in tožbo tožnikov zavrne.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je po določbi 1. odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Glede na naravo postopka v upravnem sporu je postopek odločanja zaključen, ko sodišče prve stopnje odloči o pravici ali pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le ob z zakonom določenih pogojih.

V obravnavani zadevi je s prvostopno sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponovni postopek. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (3. in 4. odstavek 64. člena ZUS-1 in 1. odstavek 281. člena ZUP), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel sodbo, oziroma v roku, ki ga določi sodišče; pri tem pa bo vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se nanašajo na postopek.

Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1. Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi 4. odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.