Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vprašanje pasivne legitimacije je materialnopravno vprašanje, o katerem sodišče odloča z meritorno odločbo.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Z izpodbijanim sklepom je zavržen predlog za določitev pripadajočega zemljišča na parcelah št. 81/27 in 81/28, obe k.o. X. 2. Pritožuje se predlagateljica M.. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Opozarja, da odsotnost pasivne legitimacije kot materialnopravne (vsebinske) predpostavke predloga, ni razlog za zavrženje, kvečjemu bi sodišče predlog na določitev pripadajočega zemljišča k stavbi lahko zavrnilo. Meni, da se tudi v (samostojnem) postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – kakršen je ta postopek zaradi razdružitve s postopkom za vzpostavitev etažne lastnine – uporabljajo določila nepravdnega postopka. To pomeni, da imajo stvarno legitimacijo vsi tisti, katerih pravni interes bi bil z odločbo prizadet. Nasprotni udeleženec je pasivno legitimiran, ker je lastništvo nepremičnin parc. št. 81/27 in 81/28 k.o. X pridobil na podlagi sklepa o dedovanju, zato je kot lastnik pasivno legitimiran. Poudarja, da v tem postopku ne gre za novo določitev pravic na nepremičnini, temveč za ugotovitev oz. rekonstrukcijo pravnega stanja, ki je načeloma že obstajalo ali je bilo vsaj določljivo na podlagi v preteklosti sprejetih aktov, ni pa še bilo vpisano v zemljiškoknjižnem katastru in zemljiški knjigi. Nasprotnemu udeležencu je poleg statusa pasivno legitimiranega udeleženca odvzet tudi status udeleženca v postopku.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožba pravilno opozarja, da je vprašanje pasivne legitimacije materialnopravno vprašanje, o katerem sodišče odloča zgolj z meritorno odločbo v smislu določila 2. odstavka 128. čl. ZPP v zvezi s 37. in 29. čl. Zakona o nepravdnem postopku, izdano na podlagi kontradiktornega postopka. Ker postopek ni bil izveden, pritožba pravilno opozarja na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. čl. ZPP, zaradi katere je izpodbijani sklep treba razveljaviti (354. čl. ZPP).
5. Sicer pa materialnopravno stališče o nemožnosti udeležbe nasprotnega udeleženca v postopku ni skladno s 16. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Razen tega 19. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki se uporablja na podlagi 13. čl. ZVEtL, uveljavlja čisti formalni (procesni) pojem udeleženca, kar pomeni, da za udeležbo v postopku ni nujno, da sta udeleženca tudi subjekta materialnega razmerja. Tudi prvostopenjsko stališče, da je predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi mogoče zavreči zaradi njegove odpravljive pomanjkljivosti, ni pravilno. Takó specialno določilo – 20. čl. ZVEtL – kot smiselno uporaben 105. čl. ZPP predvidevata poseben postopek za postopanje z nepopolnimi vlogami.