Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cpg 170/2021

ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CPG.170.2021 Gospodarski oddelek

gospodarski spor majhne vrednosti upnikove pravice in dolžnikove obveznosti obvestilo o stvarni napaki dobava blaga oz. oprava storitev izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve pravica do povračila škode dokazi in izvajanje dokazov nedovoljeni pritožbeni razlogi nedovoljena pritožbena novota
Višje sodišče v Ljubljani
12. april 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pritožnica izrecno priznava, da v svojih vlogah ni vztrajala pri izvedbi naroka. Njeno stališče, da je izvedba naroka bistvena za ugotovitev dejanskega stanja, je neutemeljena že zato, ker pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v SMV ni dovoljen pritožbeni razlog.

Ker na absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v prid jasnosti pomanjkljivo obrazložene izpodbijane sodbe samo dodalo manjkajoče dejanske ugotovitve, ki izhajajo iz neprerekanih dejstev in s tem saniralo zagrešeno absolutno bistveno postokovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Skladno s pravno teorijo lahko kot ugotovljena dejstva tudi pritožbeno sodišče upošteva neprerekana dejstva. Brez dejstev, povzetih v 9. in 10. točki te obrazložitve, bi utegnila biti pomembna pritožbena navedba, da je toženka pri tožnici naročila tak akvarij, ki bo normalno funkcioniral in njegovo pravilno delovanje ne bo povezano z nobenimi nadaljnjimi stroški. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi povzelo le pojasnilo tožnice, da voda zeleni zaradi enoceličnih alg, kar bi se lahko odpravilo z montažo UV-C enote, za nakup katere se toženka ni odločila, ne pa tudi, da teh navedb toženka ni prerekala. Torej je odločitev o tožbenem zahtevku oprlo na navedbe, ne pa na dejstvo. Ker pa sme sodišče sodbo opreti le na dejstva, je manjkajočo ugotovitev ob upoštevanju določila drugega ostavka 214. člena ZPP dodalo pritožbeno sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 1.466,30 EUR s pripadki. To odločitev je oprlo na sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je toženka pri tožnici naročila dobavo in montažo akvarija s pripadajočo opremo (dekoracijo in pripadajočo tehniko); (2) da je toženka po dobavi ugovarjala napako zaradi tega, ker je voda v dobavljenem akvariju zelenela še sedmi teden po vzpostavitvi, zaradi česar akvarij ni bil primeren za uporabo; (3) da je toženka od tožnice zahtevala odpravo napak v roku sedem dni1; (4) da je tožnica toženki pojasnila, da voda zeleni zaradi enoceličnih alg, kar bi se dalo odpraviti z montažo dodatne UV-C enote; (5) da ta dodatna oprema ni bila del naročenega akvarija, ki je bil opremljen s standardno opremo in (6) da je tožnica dodatno opremo ponudila toženki v nakup, ta pa jo je zavrnila.

2. Na podlagi zgoraj povzetih dejstev je presodilo, (1) da je bila dobava in montaža akvarija opravljena brez stvarnih napak, (2) da bi bilo težave z algami možno odpraviti z dodatno opremo in (3) da je tožnica toženko na to opozorila. Hkrati je pojasnilo, da toženka tožnice tudi ni nemudoma obvestila o morebitni stvarni napaki, saj so bila po navedbah toženke navodila tožnice, da mora biti akvarij pred naselitvijo rib postavljen tri tedne, kar pomeni, da bi moral biti akvarij po preteku tega roka primeren za uporabo. Tožnica je naročene storitve in dobavo blaga opravila, zato upravičeno zahteva plačilo 1.466,30 EUR (prvi odstavek 239. člena OZ).

Pritožba toženke in odgovor tožnice

3. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Navedla je, da se pritožuje iz razlogov po 10. in 14. točki 339. člena ZPP in napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ter povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. Iz odgovora na pritožbo pa smiselno sledi, da tožnica predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba ni utemeljena Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

6. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV, primerjaj 495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 1. točki obrazložitve te sodbe, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

7. O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

Odgovori na posamezne pritožbene navedbe

8. S pritožbeno navedbo, da je toženka pri tožnici naročila akvarij z vsemi dodatki in da funkcioniranje akvarija ne bo povezano z dodatnimi stroški, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ta razlog pa, kot je pojasnjeno zgoraj, v SMV ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbena navedba, da je toženka tožnici po vgradnji akvarija in rastlinja ob motnosti in obarvanosti vode izrecno zagotavljala, da je to začasen pojav, da se bo to uredilo v nekaj tednih (treh do štirih), ne da bi bilo govora o dodatnih vgradnjah, pa je poleg tega tudi nedovoljena pritožbena novota.

9. Tožnica je že v prvi vlogi (red. št. 12) navedla, da se voda zeleno obarva zato, ker se enocelične alge do te mere razmnožijo, da voda postane zelena. Pojav je zelo pogost v vrtnih ribnikih, zaradi česar je UV enota, ki s pomočjo UV-C žarkov sterilizira vodo, obvezen del opreme vsakega ribnika. V sladkovodnih akvarijih pa je pojav redek, zaradi česar UV-C enote v osnovni opremi akvarijskih kompletov ne ponujajo niti uveljavljeni evropski proizvajalci, niti se vnaprej ne vgrajujejo v sisteme, narejene po meri. Ob morebitnem pojavu, do katerega pride zato, ker lahko spore alg potujejo tudi po zraku, do izbruha pride le, če se poklopijo tudi preostali biološki kemijski dejavniki. V teh primerih se UV enota montira naknadno, težava pa se reši že v nekaj dneh.

10. Tem navedbam toženka v vlogi z dne 26. 8. 2020 (red. št. 14), s katero je odgovorila na tožničino vlogo, niti z besedo ni nasprotovala. Navedla je sicer, da je pri tožnici kot strokovnjaku naročila akvarij in da je bila pred tem deležna svetovanja ter med drugim, da je voda začela zeleneti že v fazi utekanja akvarija, vendar je bila prepričana, da je to del procesa utekanja in da je tožnici popolnoma zaupala. Iz teh navedb pa ne izhaja, da navedbe tožnice o tem, da UV-C enote v osnovni opremi akvarijskih kompletov ne ponujajo niti uveljavljeni evropski proizvajalci, niti se vnaprej ne vgrajujejo v sisteme, ne držijo. Torej se na podlagi določila drugega odstavka 214. člena ZPP te trditve štejejo za ugotovljene. Glede na navedeno drži prvostopenjska presoja, da je tožnica dobavo in montažo akvarija opravila brez napak. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila dobava in montaža opravljena brez napak, ni jasno, zakaj se je ukvarjalo tudi z vprašanjem pravočasnosti grajanja napak.

11. Pritožbena trditev, da je toženka o stvarni napaki na akvariju tožnico nemudoma obvestila, je glede na navedeno neupoštevna. Pritožbena navedba, da bi morala tožnica napako odpraviti z dodatno vgradnjo UV enote na svoje stroške, pa pravno zmotna.

12. Pritožnica izrecno priznava, da v svojih vlogah ni vztrajala pri izvedbi naroka. Njeno stališče, da je izvedba naroka bistvena za ugotovitev dejanskega stanja, pa je neutemeljena že zato, ker kot rečeno, pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v SMV ni dovoljen pritožbeni razlog.

13. S čim naj bi tožnica smiselno priznala stvarno napako v akvariju, pritožnica ni pojasnila. Ta pritožbena navedba je torej tako abstraktna, da nanjo pritožbeno sodišče ne more konkretno odgovoriti.

14. Tudi pritožbeno sodišče deli stališče pritožnice, da izpodbijana sodba nima razlogov, vendar je ta pritožbeni očitek povsem nekonkreten. Ker pa na absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v prid jasnosti pomanjkljivo obrazložene izpodbijane sodbe samo dodalo manjkajoče dejanske ugotovitve, ki izhajajo iz neprererkanih dejstev2 in s tem saniralo zagrešeno absolutno bistveno postokovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Skladno s pravno teorijo lahko kot ugotovljena dejstva tudi pritožbeno sodišče upošteva neprerekana dejstva3. Brez dejstev, povzetih v 9. in 10. točki te obrazložitve bi utegnila biti pomembna pritožbena navedba, da je toženka pri tožnici naročila tak akvarij, ki bo normalno funkcioniral in njegovo pravilno delovanje ne bo povezano z nobenimi nadaljnjimi stroški. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi povzelo le pojasnilo tožnice, da voda zeleni zaradi enoceličnih alg, kar bi se lahko odpravilo z montažo UV-C enote, za nakup katere se toženka ni odločila, ne pa tudi, da teh navedb toženka ni prerekala. Torej je odločitev o tožbenem zahtevku oprlo na navedbe, ne pa na dejstvo. Ker pa sme sodišče sodbo opreti le na dejstva, je manjkajočo ugotovitev ob upoštevanju določila drugega ostavka 214. člena ZPP dodalo pritožbeno sodišče. 15. Pritožba torej ni utemeljena. Ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka je pritožbeno sodišče samo saniralo, materialno pravo pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka:

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožnica s pritožbo ni bila uspešna, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 kdaj je teh 7 dni začelo teči, v izpodbijani sodbi ni pojasnjeno. 2 9. in 10. točka obrazložitve te sodbe. 3 Jan Zobec, pravdni postopek s komentarjem, GV 2009, 3. knjiga, stran 442, točka 3.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia