Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odločba sodišča prve stopnje v tem sporu postala pravnomočna dne 28. 10. 2015, ko je pritožbeno sodišče s sklepom Pdp 776/2015 ugotovilo, da je tožnica pritožbo umaknila. Zato se je objektivni 5-letni zastaralni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel 28. 10. 2020. Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka dne 7. 8. 2023, torej po poteku objektivnega 5-letnega zastaralnega roka.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožnice za obnovo postopka z dne 7. 8. 2023 zavrže. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je obnovo postopka pravilno in pravočasno zahtevala iz razlogov po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Odločba sodišča prve stopnje v postopku je postala pravnomočna z dnem umika pritožbe dne 28. 10. 2015, pri tem pa sodišče pozablja, da bi odločitev postala materialno pravnomočna, če bi tožena stranka izpolnila sklenjeno sodno poravnavo, ker pa je ni in je tožnica morala s tožbo zahtevati izpolnitev sodne poravnave. Objektivni 5-letni rok za vložitev predloga za obnovo se ni mogel izteči že 28. 10. 2020. Postopek po tožbi se je pravnomočno zaključil šele z zavrnitvijo pritožbe zoper sodbo I Pd 607/2017 z dne 14. 2. 2018, čemur je pritrdilo VDSS v sodbi Pdp 449/2018 z dne 5. 12. 2018. Tožnica navaja, da se predlog za obnovo postopka vsebinsko nanaša na vse tri postopke, ki so se vodili pred sodiščem prve stopnje in so medsebojno povezani. Gre za postopek, ki je tekel pod opr. št. I Pd 607/2017, medtem ko sta se postopka pod opr. št. I Pd 845/2015 in I Pd 1022/2014 zaključila s sodno poravnavo, ki pa je tožena stranka ni izvršila, zato je bilo potrebno sprožiti še en postopek. Glede na navedeno je obnova postopka nujna in več kot utemeljena. Tožničinima sodelavcema A. A. in B. B. je bila priznana delovnopravna kontinuiteta zaposlitve, kot bi morala biti tudi tožnici. Tožnica zato pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli obnovo postopka, oziroma da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odločba sodišča prve stopnje v tem sporu postala pravnomočna dne 28. 10. 2015, ko je pritožbeno sodišče s sklepom Pdp 776/2015 ugotovilo, da je tožnica pritožbo umaknila. Zato se je objektivni 5-letni zastaralni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel 28. 10. 2020. Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka dne 7. 8. 2023, torej po poteku objektivnega 5-letnega zastaralnega roka.
6. Po tretjem odstavku 396. člena ZPP se obnova postopka ne more več predlagati, če preteče 5 let od dneva, ko je odločba v postopku, ki ga predlagatelj želi obnoviti, postala pravnomočna. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se predlog tožnice za obnovo postopka zavrže (prvi odstavek 398. člena ZPP).
7. Ker niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tisti, ki jih uveljavlja pritožba, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).