Jedro

Če sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo, da se obdolženi izmika plačevanju preživnine, ker ni ugotavljalo njegovega premoženjskega stanja in zmožnosti za zaposlitev, je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja treba obsodilno sodbo razveljaviti.

Izrek

Pritožbi obdolženega R. R. se u g o d i in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Velenju je z uvodoma navedeno sodbo spoznalo obdoženega R. R. za krivega kaznivega dejanja izmikanja plačevanju preživnine po I. odstavku 203. člena KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štirih mesecev zapora, s preizkusno dobo enega leta. Prav tako je določilo posebni pogoj, da mora obdolženi oškodovancu J. C. plačati 338.490,00 SIT v mesečnih zneskih po 15.000,00 SIT do vsakega 20. v mesecu, pri čemer prvi znesek zapada 20.12.2002, in da mora plačevati preživnino, ki zapade v bodoče. Sodišče prve stopnje je obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka na podlagi IV. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Proti navedeni sodbi je obdolženi vložil laično pritožbo, s katero je smiselno izpodbijal sodbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Smiselno je predlagal, da ga pritožbeno sodišče obtožbe oprosti.

Pritožba je utemeljena.

Kaznivo dejanje po I. odstavku 203. člena KZ je mogoče storiti s takšnim ravnanjem, kot je očitano v obtožnem predlogu, torej da naj bi se obdolženi izmikal plačevanju preživnine s tem, da se ne zaposli, čeprav je za delo sposoben. Sodišče prve stopnje bi v tej smeri moralo ugotavljati, ali so navedbe obtožnega predloga utemeljene in na podlagi vseh izvedenih dokazov ugotoviti in utemeljiti, ali je obdolženemu kaznivo dejanje dokazano ali ne.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zapisalo, da je obdolženemu kaznivo dejanje dokazano, ker svoje obveznosti plačevanja preživnine ne jemlje resno. Obdolženčevo neresnost utemeljuje s tem, da vali krivdo na druge osebe, se ne zaposli ter da je prav zaradi neresnosti izgubil status brezposelne osebe.

Dejstvo, da je bil obdolženi vpisan v evidenci brezposelnih oseb Z. za z. v V. od 30.12.1998 do 6.9.2002, izhaja iz dopisa, ki ga je omenjeni zavod poslal sodišču prve stopnje, vendarle pa iz tega dopisa ali drugih podatkov spisa ne izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je bil obdolženi iz te evidence izbrisan dne 6.9.2002 zaradi svoje nevestnosti, ker naj ne bi izpolnjeval dolžnosti, ki jih brezposelna oseba, v skladu z obstoječo zakonsko ureditvijo mora izpolnjevati. Prav na tem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo odločilno dejstvo - izmikanje plačevanju preživnine, torej da obdolženi po svoji krivdi ni zaposlen ter tako kaže neresnost do svoje obveznosti, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da na podlagi sicer nepopolno izvedenega dokaznega postopka takšen sklep ni utemeljen. Pritožbeno sodišče opozarja sodišče prve stopnje, da bi lahko s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odstavka 371. člena ZKP, vendar je navedena kršitev zagotovo posledica nepopolne izvedbe dokaznega postopka.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zapisalo, da je obdolženi imel sredstva za plačevanje preživnine, ker je občasno (priložnostno) delal. Res je, da je obdolženi priznal, da je občasno delal, vendar je ob tem zatrdil, da sredstev za plačevanje preživnine nima. Tudi razpolaganje z lastniškim deležem na kmetiji je po njegovem zagovoru omejeno, sodišče prve stopnje pa v tej smeri ni izvedlo nobenega dokaza. Tako je sodišče prve stopnje ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju samo sklepalo, da je obdolženi imel potrebna sredstva za izpolnitev obveznosti, ki pa je zaradi neresnosti ni plačeval. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vseeno, kdo plačuje preživnino, ali jo torej plačuje obdolženi ali pa njegova žena, ker gre za skupno lastnino. Zavezanec za plačevanje preživnine po sodbi Temeljnega sodišča v Celju, enota v Velenju, opr. št. ... - 25 z dne 4.4.1988 je obdolženec in ne njegov zakonec. V skladu z veljavno zakonodajo delež (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) za svoje osebne obveznosti odgovarja zakonec (dolžnik) s svojim posebnim premoženjem in svojim deležem na skupnem premoženju. Upravičenec do preživnine (upnik) lahko zahteva ugotovitev deleža zakonca na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta. Res je, da je bistveno, da je preživnina poravnana, vendarle pa je zavezanec zgolj obdolženi, ne pa tudi njegova žena. Iz zakonodaje celo izhaja, da lahko oseba, ki izpolnjuje obveznosti namesto zavezanca, od njega zahteva tudi povračilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na navedeno izkazan dvom v popolnost ugotavljanja odločilnega dejstva - izmikanja, zato je pritožba obdolženega v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljena.

Pritožbeno sodišče je pritožbi obdolženega ugodilo, izpodbijano sodbo pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na glavni obravnavi ponoviti že izvedene dokaze ter zaslišati priče in obdolženega. Prav tako pa bo moralo ugotoviti s kakšnimi sredstvi je razpolagal in razpolaga obdolženi, torej ali prejema oziroma je prejemal kakšne dajatve iz naslova socialne varnosti, ali je obdolženi izgubil status brezposelne osebe po svoji krivdi, ali je po svoji krivdi še vedno brez dela in kako je omejena njegova lastninska pravica na kmetiji. Sodišče prve stopnje bo moralo tudi dosledneje ugotavljati socialne in premoženjske razmere obdolženčeve družine. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka, bo sodišče prve stopnje moralo izvedene dokaze oceniti in ugotoviti, ali so podani vsi objektivni in subjektivni znaki očitanega kaznivega dejanja ali ne, in svojo odločitev tudi primerno obrazložiti.