Jedro

V 3. odstavku 101. člena ZUreP-1 so predvidene, v primeru pravnomočne zavrnitve zahteve za razlastitev, odprave vseh posledic pripravljalnih del oziroma, če to ni mogoče, izplačilo odškodnine razlastitvenemu zavezancu za vso dejansko škodo. Ob takšni zakonski ureditvi bi morali tožniki konkretizirati in izkazati težko nadomestljivo škodo, ki bi presegala z zakonom predvidene škodljive posledice, ki jih je mogoče odpraviti v skladu z določbo 3. odstavka 101. člena ZUreP-1. Tega pa tožniki niso izkazali. Ni vsaka škoda težko popravljiva škoda. Le z golim zatrjevanjem, da bo tožnikom z razlastitvijo spornega zemljišča nastala škoda, tožniki niso uspeli dokazati izpolnitev pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 v tem upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med upravnim sporom, ki so ga sprožili tožniki zoper odločbo Upravne enote Škofja Loka z dne 12.10.2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 7.12.2007, odločilo, da se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrne. Z navedeno odločbo o dovolitvi pripravljalnih del je prvostopenjski upravni organ odločil: dovoli se postopek parcelacije in ureditve meje na delu nepremičnine parc. št. 10, njiva v izmeri 473 m2 vpisane pri vl. št. ... k.o. ..., kjer je lastninska pravica vpisana v korist pokojne A.A., roj. ..., (1. točka izreka); na delu nepremičnine, navedene v 1. točki izreka, ki je predvidena za gradnjo občinske ceste za potrebe industrijske cone T., se dovoli izvedba vseh potrebnih meritev za določitev katastrskih mej parcel ter postavitev začasnih izmeritvenih geodetskih točk ter raziskave terena za potrebe ureditve mej in parcelacije (2. točka izreka); izvedbo pripravljalnih del in parcelacije za parc. št. 10 k.o. ... bo opravilo podjetje za geodetske storitve G. d.o.o., (3. točka izreka); lastnik nepremičnine oziroma njen uporabnik mora dovoliti dostop na svojo nepremičnino osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom razlastitvenega upravičenca na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in pravnomočne odločbe o dovolitvi pripravljalnih del na nepremičnini, predvideni za razlastitev oziroma izvedbe postopkov parcelacije (4. točka izreka); o začetku pripravljalnih del mora izvajalec pripravljalnih del pisno obvestiti lastnika oziroma uporabnika nepremičnin najmanj 7 dni pred začetkom izvajanja del (5. točka izreka); stroške pripravljalnih del oziroma parcelacije nosi razlastitveni upravičenec (6. točka izreka); posebnih stroškov postopka ni bilo (7. točka izreka). Tožniki so v upravnem sporu zahtevali, da se odloži izvršitev navedene prvostopenjske odločbe do izdaje pravnomočne sodbe, saj bi v nasprotnem primeru nastala velika premoženjska škoda vsem zakonitim dedičem po pok. A.A., torej tudi tožnikom.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, ZUS-1) in na določbe 101. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, s spremembami in dopolnitvami, ZUreP-1). Po presoji sodišča prve stopnje tožniki niso izkazali nastanka težko popravljive škode, ki naj bi bila povzročena dedičem po pok. A.A. zaradi izpodbijane odločbe. Poleg tega pa tožniki vse zatrjevane škode v zahtevi za izdajo začasne odredbe tudi niso konkretizirali. Ker obstoj težko popravljive škode tožnikom kot temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 ni podan in ni izkazan, je sodišče prve stopnje zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožnica. V pritožbi navaja, da naj bi cesta v sporni zadevi parcelo razdelila na dva dela, kar bi bistveno vplivalo na zmanjšanje vrednosti zemljišča. Škoda, ki bi jo z razlastitvijo utrpeli tožniki, ni le v odškodnini za razlaščeno zemljišče, ki bi bila bistveno nižja od prodajne vrednosti tega zemljišča, temveč bi razvrednotila tudi ostalo zemljišče, ki bo z izgradnjo ceste razdeljeno. Tožniki bi s tem utrpeli veliko in nepopravljivo škodo. Usklajevanja v zvezi s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe za prodajo spornega zemljišča razlastitvenemu upravičencu so v zadnji fazi, zato bi vsa dejanja v smeri izvedbe parcelacije le še podaljšala postopek sklepanja kupoprodajne pogodbe.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe. Po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

V obravnavani zadevi tožniki predlagajo izdajo začasne odredbe v zvezi z odločbo o dovolitvi pripravljalnih del, ki je bila izdana na podlagi 1. odstavka 101. člena ZUreP-1. Po tej zakonski določbi upravni organ lahko na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev. Po določbi 3. odstavka istega člena ZUreP-1 v primeru, da upravni organ pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev, geodetska uprava na zahtevo razlastitvenega zavezanca odpravi odločbo o parcelaciji, predlagatelj razlastitve pa mora odpraviti vse posledice pripravljalnih del ali pa, če to ni mogoče, izplačati razlastitvenemu zavezancu odškodnino za vso dejansko škodo. Po določbi 4. odstavka istega člena tega zakona odškodnino iz prejšnjega odstavka odmeri na predlog razlastitvenega zavezanca sodišče v nepravdnem postopku. Po 5. odstavku istega člena tega zakona pa lastnik nepremičnin oziroma njihov uporabnik mora dovoliti dostop na svoje nepremičnine osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom razlastitvenega upravičenca na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in pravnomočne odločbe iz 1. odstavka tega člena. Iz citiranih zakonskih določb izhaja, da je izvršitev v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe vezana na njeno pravnomočnost. Prav tako so v 3. odstavku 101. člena ZUreP-1 predvidene v primeru pravnomočne zavrnitve zahteve za razlastitev odprave vseh posledic pripravljalnih del oziroma, če to ni mogoče izplačilo odškodnine razlastitvenemu zavezancu za vso dejansko škodo. Ob takšni zakonski ureditvi bi morali tožniki konkretizirati in izkazati težko nadomestljivo škodo, ki bi presegala z zakonom predvidene škodljive posledice, ki jih je mogoče odpraviti v skladu z določbo 3. odstavka 101. člena ZUreP-1. Tega pa tožniki niso izkazali, kot je to pravilno presodilo že sodišče prve stopnje. Ni vsaka škoda težko popravljiva škoda. Le z golim zatrjevanjem, da bo tožnikom z razlastitvijo spornega zemljišča nastala škoda, tožniki niso uspeli dokazati izpolnitev pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 v tem upravnem sporu. To pa je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje.

Predmet presoje v tem upravnem sporu je le presoja zakonitosti odločbe o dovolitvi pripravljalnih del in ne presoje zakonitosti odločbe o razlastitvi. Zato pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na razlastitveni postopek, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.