- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba II Cp 916/2023
ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CP.916.2023 Civilni oddelek
Povzetek
- Subrogacija zavarovalnice in zapadlost obveznostiAli je obveznost zapadla z dnem izplačila zavarovalnine oškodovancu?
- Možnost obročnega plačila dolgaAli lahko sodišče odobri obročno plačilo dolga, ki je zapadel v celoti?
- Omejitve rubeža pokojnineKakšne so omejitve na del pokojnine, ki se lahko rubežem zajamejo v primeru prisilne izterjave?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker gre za subrogacijo zavarovalnice, je obveznost zapadla z dnem, ko je tožnica (zavarovalnica) neposrednemu oškodovancu izplačala zavarovalnino.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v sporu majhne vrednosti (442. do 458. člen Zakona o pravdnem postopku1) ugodilo tožbenemu zahtevku iz naslova zavarovalne subrogacije in naložilo toženki plačilo 705 EUR s pripadki.
2. Zoper sodbo se pritožuje toženka in navaja, da njena pokojnina znaša 868,71 EUR mesečno, zato ni sposobna plačati zneska po navedeni sodbi, temveč bi lahko plačala le po obrokih.
3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka ne izpodbija materialnopravne pravilnosti razlogov sodišča prve stopnje, temveč navaja le, da zaradi socialnih razlogov ni sposobna plačati vtoževanega zneska v enem obroku. Pritožbeno sodišče razume pritožničino stisko, vendar pojasnjuje, da dejanska nemožnost plačila prisojenega zneska ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka tožnice. Prav tako noben zakon ne daje sodišču možnosti, da bi določilo obročno plačilo dolga, ki je zapadel v celoti. Odškodninska obveznost zapade s trenutkom nastanka škode (165. člen Obligacijskega zakonika2). V konkretnem primeru, ko gre za subrogacijo zavarovalnice, je obveznost zapadla z dnem, ko je tožnica (zavarovalnica) neposrednemu oškodovancu izplačala zavarovalnino, zato od tega trenutka odgovorna oseba (v tem primeru toženka) dolguje plačilo celotnega zneska. Obročno plačilo lahko toženki odobri tožnica, vendar sodišče tožnice v to ne more prisiliti.
6. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da Zakon o izvršbi in zavarovanju3 določa omejitve, na kolikšen del pokojnine in drugih denarnih prejemkov je mogoče seči z rubežem v primeru prisilne izterjave (102. člen ZIZ), vendar bodo te omejitve stvar morebitne izvršbe (in bo torej morda lahko prišlo do de facto obročnega poplačila), ni pa jih mogoče že vnaprej določiti v sodbi, s katero se odloča o temelju, višini in zapadlosti obveznosti.
7. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP), zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.
1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS, št. 83/2001 in nadaljnji, v nadaljevanju OZ. 3 Uradni list RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZIZ.