Jedro

Tožnik tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z napotili sodišča, prav tako pa akt, ki ga izpodbija, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo, ki jo je sodišče prejelo 7. 1. 2015 in dopolnitvijo tožbe, ki jo je sodišče prejelo 8. 1. 2016, izpodbija odločbo Ministrstva za finance DT 499-02-23/2014-2 z dne 20. 11. 2014, s katero je bila tožnikova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena. Predlaga tudi, da naj mu sodišče prisodi povrnitev stroškov postopka. V skladu z določbo 2. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) se v upravnem sporu odloča o zakonitosti upravnih aktov, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

2. Sodišče je tožnika dne 9. 12. 2015 pozvalo na dopolnitev tožbe z dopisom, v katerem je navedlo, da naj tožnik v roku 8 dni tožbo dopolni tako, da pravilno navede toženo stranko, navede izpodbijani akt v skladu z določbo 2. člena ZUS-1 in ga sodišču predloži ter pravilno postavi tožbeni zahtevek. Opozorilo ga je tudi, da bo sodišče tožbo zavrglo v primeru, če je ne bo v danem roku dopolnil v skladu z napotili sodišča in je sodišče zaradi tega ne bo moglo obravnavati (drugi odstavek 31. člena ZUS-1). Tožnik je poziv sodišča na dopolnitev tožbe prejel 10. 12. 2015. Sodišču je dne 8. 1. 2016 predložil dopolnitev tožbe s prilogami, vendar tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z napotilom sodišča iz dopisa z dne 9. 12. 2015. 3. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

4. V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je v skladu z določbo 2. člena ZUS-1 predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku. V predmetni zadevi tožnik tudi po pozivu sodišča v smislu 31. člena ZUS-1 v danem roku ni dopolnil tožbe v skladu z napotili sodišča iz dopisa z dne 9. 12. 2015, ki ga je prejel dne 10. 12. 2015. V popravljeni tožbi, ki jo je sodišče prejelo 8. 1. 2016, tožnik ne izpodbija upravnega akta v skladu z določbo 2. člena ZUS-1, torej akta s katerim je bilo odločeno o tožnikovi pravici oz. pravni koristi. Prav tako tožnik tudi ni popravil tožbenega zahtevka v skladu z napotilom sodišča z dne 9. 12. 2015. Ker tožnik tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z napotili sodišča in akt, ki ga tožnik izpodbija ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 5. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.