Jedro

Popolna in pravilna ugotovitev dejanskega stanja glede premoženjskih razmer je podlaga za odločitev o tem, ali je izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 12., 13. in 14. člena ZBPP. Kadar pri sestavi prošnje in izjave prosilec ne ravna s potrebno skrbnostjo in se nato ugotovi drugačno premoženjsko stanje, kot je navedeno v njegovi izjavi, se šteje, da je navajal neresnične podatke. S tem pa nastopijo tudi posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Strokovna služba za BPP odločila, da se prošnja prosilke za odobritev brezplačne pravne pomoči z dne 19. 1. 2014 zavrne. Prosilka pa v nadaljnjih šestih mesecih od izdaje odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi pojasnjuje, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dne 20. 1. 2014 prejelo tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer smiselno za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu, ki se pri tem sodišču vodi pod opr. št. I Pd 3730/2013. V nadaljevanju pojasnjuje relevantne določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) oziroma Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki so podlaga za presojo v konkretni zadevi. Pojasnjuje, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov v skladu z določili prvega odstavka 20. člena ZBPP ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca oziroma njegovih družinskih članov. Poda se pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč. Pri tem je sodišče ugotovilo, da prosilka družinskih članov v smislu prvega odstavka 23. člena ZBPP nima in se tako šteje za samsko osebo. V obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je navedla, da ni lastnica nobenih nepremičnin ali drugega premoženja, razen osebnega vozila Renault Clio letnik 2007. V skladu z določbo drugega odstavka 20. člena ZBPP pa je strokovna služba preverila premoženjsko stanje prosilke z vpogledom v register Geodetske uprave Republike Slovenije ter v zemljiško knjigo. Ugotovila je, da je prosilka lastnica kmetijskega zemljišča v k.o. ..., parc. št. 347/7. Vrednost navedene nepremičnine je po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije, 1.622,00 EUR. Prosilka je v svoji izjavi o premoženjskem stanju tako navajala neresnične podatke. Sodišče je zato njeno prošnjo na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP zavrnilo z posledicami, razvidnimi iz izreka izpodbijane odločbe.

Tožnica v tožbi navaja, da ni želela prikriti lastništva kmetijskega zemljišča parc. št. 347/7, saj je v obrazcu za izpolnitev videla le, da je potrebno navesti vse, kar ima v lasti in ima od tega tudi dobiček. Zadevo je napačno razumela, saj od spornega kmetijskega zemljišča nima nobene koristi, niti nobenega dobička. Poudarja pa, da ne želi navajati neresničnih podatkov. Smiselno zato predlaga, naj sodišče njeni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in organu za BPP naloži, da o njeni prošnji ponovno odloča. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v celoti vztraja pri izpodbijani odločbi. Poudarja, da ni dvoma, da je bila tožnica v času vložitve prošnje lastnica nepremičnine v k.o. ... Tudi ni sporno, da v prošnji ni navedla, da je lastnica omenjene nepremičnine. O prošnji tožnice je tožena stranka odločala brez zaslišanja tožnice, saj se je dalo dejansko stanje ugotovitvi na podlagi dejstev, ki jih je navedla tožnica v svoji prošnji in na podlagi uradnih podatkov, ki jih je pridobila toženka iz uradnih evidenc. Na podlagi prošnje je bilo nedvomno mogoče ugotovitvi, da tožnica sporne nepremičnine ni navedla kot svoje lastnine. Tudi navedbe tožnice o tem, da ji premoženje ne daje dobička in da je vprašanje narobe razumela, ne more opravičiti tožnice, da je dala neresnične podatke. V zadevi ni važno ali je tožnica v prošnji neresnične podatke navajala z namenom, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč in tudi ni pomembno, da sodišče lahko te podatke pridobi po uradni dolžnosti. Prav tako ni pomembna vrednost premoženja. Pomembno je, da je tožnica navajala neresnične podatke s tem, ko je podpisala obrazec, v katerem ni navedeno, da je lastnica sporne nepremičnine. Tožena stranka je zato na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP po njenem pravilno zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, hkrati pa ji je tudi prepovedala vlaganje prošnje v nadaljnjih šestih mesecih.

Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva pomembna za odločitev v zadevi med strankama niso sporna, kot to določa prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se upravni organ v njej opira. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena tako v dejanskem kot v pravnem pogledu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih v smislu 71. člena ZUS-1 ne ponavlja.

V zvezi s tožničino tožbo pa sodišče še pojasnjuje, da se premoženjsko stanje prosilke ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilke o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč, premoženjsko stanje prosilke pa ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte račune ter račune imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke posameznih imetnikov vrednostih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilka v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Kot izhaja iz upravnega spisa, je tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženi na predpisanem obrazcu v rubriki „podatki o premoženjskem stanju“ pri vprašanju, ali ste lastnik oziroma solastnik nepremičnine ali drugega premoženja, pri nepremičnini obkrožila odgovor NE. Organ za brezplačno pravno pomoč je z namenom ugotovitve tožničinega premoženjskega stanja opravil uradne poizvedbe. Iz njih je ugotovil, da ima tožnica tudi sporno nepremičnino, kar v tožbi priznava tudi tožnica sama. Od prosilke se pričakuje, da pri sestavi izjave ravna s potrebno skrbnostjo in tako omogoči pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja glede svojih premoženjskih razmer. To je namreč podlaga za odločitev o tem, ali je izpolnjen finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 12., 13. in 14. člena ZBPP. Kadar pri sestavi prošnje in izjave prosilka ne ravna s potrebno skrbnostjo in se nato ugotovi drugačno premoženjsko stanje, kot je navedeno v njeni izjavi, se šteje, da je navajala neresnične podatke. S tem pa nastopijo tudi posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.

V zvezi z vrednostjo tožničine nepremičnine sodišče še pripominja, da ne gre za vrednost, ki na ugotavljanje tožničinega finančnega položaja ne more vplivati oziroma, ki bi jo lahko ocenili za zanemarljivo, torej tako, ki na zadevo sploh ne more vplivati. Prav tako subjektivni odnos oziroma namen prosilke za neresnično navajanje podatkov niti ni pomemben. Zato na odločitev v zadevi tudi ne more vplivati tožničinega navedba, da je obrazec „prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči“ glede ugotavljanja podatkov o premoženjskem stanju napačno razumela.

Glede na povedano je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Ker sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.