Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čeprav kazenska ovadba ne more biti izključna podlaga za utemeljen sum, so to lahko ostale priložene listine, iz katerih je mogoče sklepati, da je obtoženka storila očitano kaznivo dejanje.
Pritožba zagovornice odvetnice M. N. se z a v r n e kot neutemeljena.
Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju zaradi nestrinjanja preiskovalnega sodnika o zahtevi za uvedbo preiskave Okrožnega državnega tožilstva v Celju, opr. št. ... z dne 22.11.2002, sklenil, da se zoper obdolženo M. Š. uvede preiskava, ker je utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po I. odstavku 234.a členu KZ.
Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagala, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se kazenski postopek zoper obdolženko ne dopusti.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev senata Okrožnega sodišča v Celju z dne 14.3.2003 v izpodbijanem sklepu je pravilna. Zagovornica v pritožbi sicer pravilno zatrjuje, da kazenska ovadba ni dokaz v kazenskem postopku. Vendar je v konkretnem primeru kazenska ovadba sestavljena predvsem iz listin, iz teh listin pa izhaja utemeljen sum, da je bilo v konkretnem primeru storjeno kaznivo dejanje. Gre za pisno prijavo S. d.d., naročniško pogodbo med S. d.d. in obdolženko, pogodbo o prodaji telefonskega aparata in izpis iz poslovnih knjig s stanjem obveznosti naročnika.
Kaznivo dejanje po I. odstavku 234.a členu KZ stori, kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve pa nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda. To dejanje je možno storiti samo naklepno. Okoliščina, ki kaže na naklepno ravnanje obdolžene M. Š., pa izhaja predvsem iz sklepa o začetku stečajnega postopka, iz katerega je razvidno, da je bila v času sklenitve pogodbe z S. d.d. že dalj časa insloventna.
Glede na navedeno se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo senata sodišča prve stopnje o uvedbi preiskave in je pritožbo na podlagi 402. člena Zakona o kazenskem postopku zavrnilo kot neutemeljeno.