Jedro

Delodajalec se lahko zaradi slabega finančnega stanja odloči za zmanjšanje števila zaposlenih, ni pa mu mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če delo organizira drugače (z razporeditvijo dela med že zaposlene delavce).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici 24. 2. 2022 izrekla tožena stranka, njeno razveljavitev, zahtevek za reintegracijo in reparacijo ter povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper sodbo pritožbo vlaga tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana nezakonito, iz osebnih razlogov, ker dejanskemu lastniku tožene stranke A. A. "več ni bila všeč" in se je želel znebiti prav nje. Trdi, da je do tega prišlo zato, ker jo je pri njem očrnil B. B., katerega delo je v obdobju, ko še ni bil direktor, kritizirala. Sodišču prve stopnje očita, da je dokaze presojalo zgolj v korist tožene stranke. Ne strinja se z obrazložitvijo, da izpovedi priče C. C. ne gre slediti zaradi naklonjenosti tožnici in ker naj bi izpovedovala tendenciozno, saj je njena izpoved potrjena z izpovedjo tožnice, priče D. D. in elektronskim sporočilom z dne 10. 1. 2021. Navaja, da C. C. ni nikoli zanikala finančnih težav tožene stranke, temveč je pojasnila, da so se te vlekle iz preteklosti, kar kaže na protispisnost v razlogih sodbe. Pove, da je priča C. C. potrdila tožničino izpoved, da so navodila dobivali od A. A., ki je med delavci veljal za lastnika tožene stranke. Ne strinja se z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je priča C. C. neprepričljivo pojasnila, zakaj je A. A. želel odpustiti tožnico, saj je jasno izpovedala, da si A. A. ustvari predstavo o ljudeh na podlagi mnenj drugih. Sodišču prve stopnje očita, da ni omenilo izpovedi priče C. C. glede prejema elektronske pošte, v kateri jo je A. A. pomočnica spraševala, kdaj bo poskrbela za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, in da ji je A. A. na eni izmed video konferenc ponudil plačo 10.000,00 EUR, če odpusti tožnico (in D. D.), ker tega ni storila, pa je z direktorskega mesta odpoklical njo. Navaja, da je priča C. C. potrdila, da je A. A. na video konferenci 3. 2. 2022 s prstom pokazal na tožnico in ji nekaj rekel, zaradi česar je postala rdeča v obraz, tožnica pa ji je kasneje povedala, da ji je rekel: "Ti si naslednja." Dejstvo, da je predstavnik sindikata D. D. izpovedal o dogodkih, s katerimi se je seznanil posredno, ne pomeni njegove pristranskosti. Trdi, da je nenavadno, da priči E. E. in F. F. nista nič vedela o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Meni, da je izpoved direktorja tožene stranke B. B. o vlogi A. A. neverodostojna, saj ima neposredni interes za izid predmetnega postopka. Ne drži njegova izpoved, da tožničina pogodba o zaposlitvi z dne 21. 10. 2021 ni bila pogodba o zaposlitvi ter je bila sklenjena kratkoročno. Sklicuje se na izpoved priče D. D., da njeno delo sedaj opravljata G. G. in H .H. Trdi, da je sodišče v razlogih sodbe navedlo nepravilno vsebino e-pošto z dne 10. 11. 2021, saj iz nje izhaja, da je C. C. nalogo, naj odpove pogodbo o zaposlitvi tožnici, dal A. A., pri drugih odpovedih pa je šlo za "mehke" odpovedi. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje pred drug senat. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

5. Neutemeljen je uveljavljani pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Ker takih pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima in je iz obrazložitve sodbe razvidno, zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijano odločitev, je pritožbeno sodišče sodbo lahko preizkusilo.

6. Tožnica neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma spisi. Podana je torej, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov oziroma, ko sodišče listinam in zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici (protispisnost). Take protispisnosti v izpodbijani sodbi ni, saj je sodišče prve stopnje ustrezno povzelo izpoved priče C. C., tožnica pa nasprotuje dokazni oceni izpovedi te priče (zlasti v zvezi s finančnimi težavami tožene stranke), kar predstavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, do česar se pritožbeno sodišče opredeljuje v nadaljevanju.

7. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica bi v pritožbi morala izrecno navesti konkretno procesno kršitev, ki naj bi vplivala na nezakonitost in nepravilnost izpodbijane sodbe, ker tega ni storila, pritožben preizkus uveljavljene kršitve ni mogoč.

8. Tožnica s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje dokaze presojalo le v korist tožene stranke, smiselno zatrjuje kršitev 8. člena ZPP, ki vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, ta pa je bistveno kršen le v primeru, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. Dokazni oceni sodišča prve stopnje ni mogoče očitati, da ne upošteva procesnih zahtev iz navedene določbe ZPP, po kateri o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva in življenjsko sprejemljiva, zato ji pritožba neutemeljeno nasprotuje. Okoliščina, da sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni sprejelo enakih zaključkov, kot tožnica, pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje dokazov ni ocenilo vestno in pravilno. Sodišče prve stopnje je na podlagi vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ugotovilo dejansko stanje in tudi navedlo, zakaj je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, reintegracijo in reparacijo.

9. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 24. 2. 2022, ki jo je tožena stranka podala tožnici na podlagi 1. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. – ZDR-1). Pravilno je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala obstoj (ekonomskega) poslovnega razloga, ker je v času, ko je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu "koordinator trženja", zaradi upada števila gostov poslovala z izgubo.

10. Sodišče prve stopnje se je pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici utemeljeno sklicevalo na stališča sodne prakse, da sodišče v poslovne odločitve, tudi tiste, ki se nanašajo na racionalizacijo delovnega procesa in spremembe v organizaciji dela delodajalca, ne more posegati niti preverjati potrebnosti in smotrnosti takšnih odločitev. Delodajalec se lahko zaradi slabega finančnega stanja odloči za zmanjšanje števila zaposlenih, ni pa mu mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če delo organizira drugače (z razporeditvijo dela med že zaposlene delavce). Tožena stranka je reorganizirala svoje delovanje tako, da je dotedanje tožničino delo razdelila med dva druga (že zaposlena) delavca. Za dejanski obstoj poslovnega razloga ta okoliščina ni bistvena, saj je ključno, da tožena stranka za opravljanje del in nalog, ki jih je opravljala tožnica, ni zaposlila nobenega novega delavca. Pritožbeno sodišče zato soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je prenehala potreba po delu in nalogah, ki jih je opravljala tožnica, in je dokazan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

11. Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, ker naj bi bila podana iz osebnih razlogov. Svojih trditev o tem, da naj bi na odpoved pogodbe o zaposlitvi vplivala zamera A. A., ki ga je smatrala kot lastnika tožene stranke, ni dokazala. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tožnica ni podala ustreznih trditev za sklep o navidezni odpovedi. Zgolj navedbe o kritiki dela B. B., ki naj bi bila povod za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, in okoliščine, da je tožnica z A. A. komunicirala le dvakrat po video konferenci, pri čemer tožnica ni zatrjevala nikakršnega spora med njo in A. A. ali B. B., ne daje podlage za zaključek, da je tožničina odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz osebnih razlogov.

12. V pritožbi tožnica svoje prepričanje, da je pri odpovedih drugih delavcev šlo za t. i. "mehke odpovedi", zmotno utemeljuje na elektronskem sporočilu z dne 10. 1. 2021 (priloga A 12). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz njega izhaja, da je bila odpoved pogodb o zaposlitvi podana več zaposlenim, tudi iz ekonomskih razlogov, zato ni šlo za "mehke odpovedi" pogodb o zaposlitvi.

13. Glede tožničinega nasprotovanja dokazni oceni izpovedi priče C. C., bivše direktorice tožene stranke, pritožbeno sodišče dodaja, da je sodišče prve stopnje tisto, ki lahko ob zaslišanju dobi neposreden vtis, ali priča izpoveduje verodostojno ali ne, poleg tega pa ima možnost in dolžnost ta vtis primerjati tudi z ostalimi izvedenimi dokazi. Izpoved priče oziroma stranke mora oceniti kot vsak drug dokaz, torej samega zase in v povezavi z drugimi dokazi. Svoj zaključek o verodostojnosti oziroma neverodostojnosti posamezne priče ali stranke mora ustrezno argumentirati. Sodišče prve stopnje se je v 16. točki obrazložitve sodbe prepričljivo in argumentirano v celoti opredelilo do izpovedi priče C. C., ki jo je ocenilo kot neprepričljivo, in pojasnilo, zakaj ji ni sledilo. Pritožbeno sodišče s tem soglaša, tožnica pa z vztrajanjem, da je priča izpovedala verodostojno, ni vzbudila dvoma pri pritožbenem sodišču. 14. Sodišče prve stopnje se utemeljeno ni oprlo niti na izpoved priče D. D., sindikalnega zaupnika, ki je informacije o tem prejel le od tožnice, torej posredno. Drži, da njegove izpovedi samo zaradi tega ni moč oceniti kot pristranske, vendar pa jo je sodišče prve stopnje v povezavi z drugimi dokazi ustrezno dokazno ocenilo.

15. Pritožba neutemeljeno nasprotuje dokazni oceni izpovedi prič E. E. in F. F. z navedbo o nenavadnosti tega, da nista vedela za odpoved njene pogodbe o zaposlitvi. Priča E. E. kot vodja financ in računovodstva pri toženi stranki je glede na svoje delovno mesto življenjsko logično lahko potrdila le slabo poslovanje tožene stranke, medtem, ko je priča F. F. pooblastilo za prokurista prejel 14. 2. 2022 (priloga B 8), reorganizacija dela in odpoved pogodb o zaposlitvi (tudi tožničine) pa je bila dogovorjena že pred mesecem novembrom 2021 (elektronsko sporočilo z dne 10. 11. 2021; priloga A 12).

16. Izvedeni dokazi ne potrjujejo tožničinega stališča, da je tožena stranka s presojano odpovedjo zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo finančno stanje tožene stranke slabo, ker je poslovala z izgubo, zaradi česar je odpovedala pogodbe o zaposlitvi tudi nekaterim drugim zaposlenim. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno sledilo izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke B. B., da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici posledica zmanjšanja stroškov poslovanja. Na pravilnost odločitve ne vpliva njegova izpoved, da je tožničina pogodba kratkoročna pogodba, saj je tožena stranka dokazala zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

17. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).