Jedro

Okoliščine, s katerimi revident utemeljuje predlog za izločitev uradne osebe, se nanašajo na pravilnost in zakonitost vodenja postopka, kar pa samo po sebi ni izločitveni razlog. Revident bi moral navesti pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče z verjetnostjo sklepati, da je zaradi razmerja uradne osebe do stranke ali do upravne stvari podan dvom o nepristranosti uradne osebe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. S sklepom (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje združilo postopka v zadevah U 428/2005 in U 545/2005, s tem, da se postopek dalje vodi pod U 428/2005. Z izpodbijano sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbi revidenta zoper odločbi tožene stranke z dne 17. 8. 2005. S prvo izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper začasno odločbo Centra za socialno delo X. z dne 22. 3. 2005, s katero je prvostopni upravni organ odločil, da se osebni stiki med mladoletno A.A. in njenim očetom B.B. (revidentom) prepovedo (1. točka izreka), in da pritožba zoper začasno odločbo ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka); v 3. točki izreka pa odločil, da s to začasno odločbo preneha veljati odločba Centra za socialno delo Y. z dne 15. 11. 2002 in v 4. točki izreka še odločil, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom. Z drugo izpodbijano odločbo (sklepom) z dne 17. 8. 2005, je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila revidentovo zahtevo za izločitev uradne osebe Centra za socialno delo X., C.C. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje uvodoma navaja, da sta odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče prve stopnje v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000). Sodišče prve stopnje navaja, da v obravnavani zadevi tožnik ni izkazal razlogov, da je bil napačno uporabljen materialni zakon glede molka organa in glede predloga za izločitev strokovne delavke C.C. 3. Revident v reviziji (prej pritožbi) ponavlja tožbene navedbe. Meni, da v izpodbijani sodbi ni navedeno, kje in na kakšen način bi bile otrokove koristi kršene in niso navedene posledice, ki bi iz tega sledile. Prav tako v izpodbijani sodbi ni sodišče prve stopnje objektivno in subjektivno odgovorilo, v čem bi urejeni stiki ogrožali otrokov telesni in duševni razvoj. Izpodbijana sodba nima razlogov o teh odločilnih okoliščinah in v njej niso obrazložena navedena dejstva, ampak zgolj navaja določbe 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR in določbe 3. točke 9. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah – KOP. Predlaga, da Vrhovno sodišče ugodi reviziji (prej pritožbi) in odpravi izpodbijano sodbo.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Revident v prvi vrsti ugovarja nepravilno uporabo prehodnih določb ZZZDR-C, vendar po presoji Vrhovnega sodišča neutemeljeno. V obravnavani zadevi je prvostopni upravni organ bil dolžan končati pred njim že začeto zadevo in jo je tudi rešil v danem času. Sodišče prve stopnje je istovrstni tožbeni ugovor pravilno zavrnilo in zato po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba ni obremenjena z napačno uporabo materialnega prava.

9. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča iz mnenja strokovne komisije, imenovane na podlagi 88. člena Zakona o socialnem varstvu – ZSV, z dne 16. 11. 2004 izhaja soglasen predlog, da se osebni stiki med otrokom in očetom (revidentom) prekinejo za najmanj leto dni, po tem obdobju pa se preveri njuna pripravljenost in možnost za morebitno vzpostavitev stikov. Iz tega izhaja pravilna presoja sodišča prve stopnje o utemeljeni izdaji začasne odločbe o prepovedi stikov, saj le ta po tej presoji sledi po določbi 106. člena ZZZDR in določbi 3. točke 9. člena KOP izraženi zahtevi, da so vodilo pristojnih organov, ki odločajo o stikih otroka s starši, predvsem otrokove koristi. Zato je tudi pravilna presoja sodišča prve stopnje, da se namreč začasna odločba, ki jo ureja določba 221. člena ZUP, izda v primeru, če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, izda pa se na podlagi podatkov, ki obstajajo do takrat, ko se izda. Takšna odločba velja, dokler ni izdana odločba o glavni stvari (v obravnavanem primeru odločba o spremembi stikov). Ker pa je bila začasna odločba izdana v postopku na podlagi do tedaj ugotovljenih dejstev, postopek pa se v obravnavani zadevi nadaljuje, revident z ugovori, ki se nanašajo na možnost poiskati drugačno rešitev, v tem upravnem sporu ne more uspeti.

10. Revident je v predlogu za izločitev z dne 10. in 12. 1. 2005 utemeljil okoliščine iz 37. člena ZUP, ki vzbujajo dvom o pristranosti uradne osebe (nestrokovno zastavljena vprašanja izvedenki, namerno zavlačevanje postopka) kot tudi, da sicer dosedanje vodenje postopka vzbuja dvom v pristranost uradne osebe, saj strokovna delavka sodeluje z otrokovo materjo. V zvezi s tem je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ker se okoliščine, s katerimi revident utemeljuje predlog za izločitev, nanašajo na pravilnost in zakonitost vodenja postopka, kar pa samo po sebi ni izločitveni razlog, revident s svojim predlogom za izločitev strokovne delavke, ne da bi navedel druge pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče z verjetnostjo sklepati, da je zaradi razmerja uradne osebe do stranke ali do upravne stvari podan dvom o nepristranosti uradne osebe, ni mogel uspeti in je bila zato njegova zahteva za izločitev utemeljeno zavrnjena.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zoper izpodbijano sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa) zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.