Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pooblaščenec tožeče stranke v pritožbi podaja negativne vrednostne ocene dela sodišča, ki mu očita nesposobnost, neznanje in zatrjevanje neresnic, in tožene stranke, katere argumente označuje kot smešne. Takšne trditve so žaljive in skušajo jemati ugled sodstvu, upravnemu sodišču in toženi stranki. Prav varstvu zaupanja v sodstvo ter ugleda in avtoritete sodišča ter sodne veje oblasti pa je namenjeno varstvo po prvem odstavku 109. člena ZPP.
I. Pooblaščenec tožeče stranke odvetnik A.A. iz ... se za žalitev sodišča in tožene stranke v pritožbi z dne 26. 1. 2009 pod I Up 68/2009 kaznuje z denarno kaznijo 600,00 EUR (z besedo šeststo eurov). II. Izrečeno denarno kazen mora plačati na račun Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. 01100-8450092565 sklic na 53-00020-09, namen plačila "denarna kazen po 109. členu ZPP", v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.
1. Zoper sodbo sodišča prve stopnje U 2594/2008 z dne 7. 1. 2009 so tožniki po odvetniku A.A. vložili pritožbo.
2. Po prvem odstavku 109. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku (že od odločbe Ustavnega sodišča, U-I-145/03 z dne 23. junija 2005, dalje ima 11. člen samo štiri odstavke).
3. V navedeni pritožbi, ki jo je podpisal in vložil pooblaščenec A.A., je uvodoma navedeno: "Z izpodbijano sodbo se "kvaliteta" upravnosodnega odločanja spušča že niže od doslej doseženega dna." V nadaljevanju pritožbe pa med drugim sodišču očita še: "nesposobnost (ali nepripravljenost?) za vsebinsko presojo", "zatrjevanje očitnih neresnic" in da je "intelektualna raven njegovega razlogovanja frapantna". Argumentiranje tožene stranke pritožba označi kot "farso", njene argumente pa kot "smešne".
4. Razžalitev je napad na čast in dobro ime drugega v obliki žaljive vrednostne ocene. Prav za takšen primer gre po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi, saj pooblaščenec tožeče stranke v pritožbi podaja negativne vrednostne ocene dela sodišča, ki mu očita nesposobnost, neznanje in zatrjevanje neresnic, in tožene stranke, katere argumente označuje kot smešne. Takšne trditve so žaljive in skušajo jemati ugled sodstvu, upravnemu sodišču in toženi stranki. Prav varstvu zaupanja v sodstvo ter ugleda in avtoritete sodišča ter sodne veje oblasti pa je namenjeno varstvo po prvem odstavku 109. člena ZPP.
5. Opisano ravnanje terja ukrep v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče odvetniku izreklo denarno kazen na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP, po katerem se ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1.300 eurov. Glede na žaljive navedbe v pritožbi in upoštevaje, da je pooblaščenec kot odvetnik pravni strokovnjak, ki se mora zato zavedati pomena svojega ravnanja, je Vrhovno sodišče odločilo, da je primerna izrečena kazen v znesku 600 EUR. Rok za plačilo kazni je določen v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZPP, ki določa, da ta ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.
6. Pravni pouk: Zoper sklep o denarni kazni je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba se vloži pisno pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka tega sklepa. Pritožba je pravočasna, če je zadnji dan roka oddana neposredno pri sodišču ali poslana s priporočeno poštno pošiljko. Pritožba mora obsegati navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, ali se izpodbija v celoti ali samo v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Nepopolno pritožbo, ki ne vsebuje navedbe odločbe, zoper katero se vlaga, in podpisa pritožnika, bo sodišče zavrglo (336. člen v zvezi s prvim in drugim odstavkom 343. člena ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Če ob vložitvi pritožbe pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP).