Izpodbijani sklep je glede na obrazloženo vsebinsko pravilen, le obrazložen je (v izpodbijanem delu) z napačnimi razlogi. Tožena stranka se je namreč napačno sklicevala na tarifno št. 10/15 OT, namesto na tarifno št. 10/10 OT v povezavi z tarifno št. 10/2 OT, kar pa glede na drugi odstavek 63. člena ZUS-1 v okoliščinah konkretnega primera ni razlog za odpravo akta.
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1.Z izpodbijanim sklepom je Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju tožena stranka) odločila, da se tožeči stranki (izvajalcu brezplačne pravne pomoči) prizna nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči v višini 229,50 EUR, kar se poveča za 22 % DDV (tj. 50,49 EUR), skupaj torej 279,99 EUR.
2.Tožena stranka je izvajalcu brezplačne pravne pomoči delno priznala odvetniške stroške na podlagi predloženega stroškovnika in v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Posamezni priznani stroški so razvidni iz izračuna na priloženem stroškovniku izvajalca, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, v višini, kot izhaja iz zgoraj povzetega izreka izpodbijanega sklepa.
3.Sporna v zadevi je zgolj odmera nagrade za zastopanje oškodovanca na predobravnavnem naroku dne 27. 11. 2023. Tožena stranka je tožeči stranki v tem delu priznala nagrado v višini 125 točk, tožeča stranka pa meni, da ji po OT pripada nagrada v višini 250 točk. V tožbi navaja, da je tožena stranka nagrado napačno odmerila po tarifni št. 10/15 OT, ki se uporablja za zastopanje oškodovanca, namesto na podlagi tarifne št. 10/2 OT, ki se uporablja za zastopanje oškodovanca kot tožilca pred sodnikom posameznikom. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek. Podredno pa, naj sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki prizna nagrado za odvetniško storitev zastopanje oškodovanca kot tožilca na predobravnavnem naroku po tarifni št. 10/2 OT. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.
4.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odmeri nagrade v višini 125 točk. Glede obrazložitve sklepa se sklicuje na sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča. Glede odmere nagrade pa pritrjuje tožeči stranki, da je slednja v kazenskem postopku zastopala oškodovanca kot tožilca, kar je relevantno z vidika nagrade, vendar iz zapisnika o predobravnavnem naroku izhaja, da je pooblaščenec oškodovanca takoj po oklicu naroka še pred izvajanjem dokazov umaknil obtožni predlog. Predobravnavni narok zato ni bil opravljen, kazenski postopek zoper obdolženko pa je bil ustavljen. Odmera nagrade zgolj za pristop na predobravnavni narok, ki ni bil opravljen, v višini 125 točk bi bila zato enaka tudi ob uporabi tarifne št. 10/10 OT v zvezi s tarifno številko 10/2 OT.
5.Sodišče je o vloženi tožbi obvestilo tudi upravičenca do brezplačne pravne pomoči A. A., ki se na poziv sodišča, ki mu je bil vročen 17. 4. 2024, ni odzval.
6.Tožba ni utemeljena.
7.Dejansko stanje v zadevi ni sporno. Tožeča stranka je bila z odločbo tožene stranke z dne 22. 12. 2021 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje oškodovanca kot tožilca A. A. pred sodiščem prve stopnje v kazenski zadevi zoper B. B.
8.Tožena stranka je na podlagi predloženega stroškovnika tožeče stranke izdala izpodbijani sklep, v katerem ji je priznala nagrado v višini 250 točk za vložitev obtožnice in 125 točk za zastopanje oškodovanca kot tožilca na predobravnavnem naroku dne 27. 11. 2023 na podlagi tarifne številke 10/15 OT v povezavi s tarifno številko 10/2 OT.
9.Kot navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, omenjeni predobravnavni narok ni bil opravljen, temveč se je kazenski postopek zoper obdolženko zaradi umika obtožnega akta ustavil. Navedeno izhaja iz zapisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 69888/2021 z dne 27. 11. 2023, ki je del upravnega spisa, tožeča stranka pa temu dejstvu ne nasprotuje (drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
10.To pomeni, da tožeča stranka ni upravičena do nagrade za zastopanje oškodovanca kot tožilca na predobravnavnem naroku po tarifni št. 10/2 OT, saj narok ni bil opravljen. Navedena tarifna št. zajema nagrado za zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred sodnikom posameznikom. Prav tako ni pravilno sklicevanje tožene stranke na tarifno št. 10/15 OT, ki določa nagrado za zastopanje oškodovanca v višini 50 % iz te tarifne številke, torej 125 točk. V tem delu ima tožeča stranka prav, da je odvetnik v kazenskem postopku zastopal oškodovanca kot tožilca, kar je drugačen pravni položaj od položaja oškodovanca, ki se odraža tudi v višini nagrade. Je pa odločitev o priznanju nagrade v višini 125 točk utemeljena na tarifni št. 10/10 OT, ki določa nagrado v primeru, da pride po vložitvi obtožnice, obtožnega predloga ali zasebne tožbe po oklicu naroka za glavno obravnavo pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve obravnave. V tem primeru se obračuna nagrada 50 % od nagrade iz 1. do 7. točke te tarifne številke. To pomeni, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu pravilno odmerila nagrado v višini 125 točk (50 % od 250 točk po tarifni št. 10/2 OT), saj je bil postopek zaradi umika obtožnega predloga ustavljen pred izvajanjem dokazov. Tožeča stranka je bila z navedenim stališčem seznanjena v odgovoru na tožbo, ki ji je bil vročen 21. 5. 2024, vendar nanj ni odgovorila.
11.Izpodbijani sklep je glede na obrazloženo vsebinsko pravilen, le obrazložen je (v izpodbijanem delu) z napačnimi razlogi. Tožena stranka se je namreč napačno sklicevala na tarifno št. 10/15 OT, namesto na tarifno št. 10/10 OT v povezavi z tarifno št. 10/2 OT, kar pa glede na drugi odstavek 63. člena ZUS-1 v okoliščinah konkretnega primera ni razlog za odpravo akta.
12.Ker je torej izpodbijani akt po zakonu utemeljen, vendar delom iz drugih razlogov, kot jih je navedla tožena stranka, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1.
13.Ker dejansko stanje v zadevi ni sporno, je sodišče na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave. Tožeča stranka se je v tožbi tudi izrecno odpovedala pravici do glavne obravnave, zato je sodišče ni opravilo.
14.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.