Jedro

Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je izpolnjen, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (šesti odstavek 11. člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 13. člena ZBPP in prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2.Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 338. čl. ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

3.Tožnica meni, da je sodišče napačno določilo vrednost njenega motornega vozila. Vrednost vozila znaša 13.990,00 EUR in ne 15.000,00 EUR, kot je navedlo sodišče. Strinja se z navedbo glede stanja na njenem transakcijskem računu na dan 24. 10. 2024, vendar pojasnjuje, da je ta sredstva porabila za plačilo računov za popravilo zob. Že iz tožbe so razvidne poškodbe, ki jih je utrpela zaradi nasilja s strani toženca. Njeno preživljanje je odvisno samo od pokojnine, zato bi se ob rednih stroških bivanja v hiši in izrednih stroških (okvara peči za gretje) s plačilom sodnih taks bistveno zmanjšala njena sredstva za preživljanje.

Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje odloči o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks na predlog stranke (1. odst. 12. čl. ZST-1). Pri odločanju o njenem predlogu se smiselno uporabljajo določbe ZPP (3. odst. 1. čl. ZST-1). Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks so določeni v 11. čl. ZST-1. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (5. odst. 11. čl. ZST-1). Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju (212. čl. ZPP). Če želi predlagatelj uživati privilegij oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o svojem dohodkovnem in premoženjskem stanju, iz katerih izhaja, da bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, oziroma da bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na njihove dohodke in premoženje (1. odst. 12.a čl. ZST 1). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (2. odst. 12.a čl. ZST-1). Ta zakon je Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je izpolnjen, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (6. odst. 11. čl. ZST-1 v zvezi z 2. odst. 13. čl. ZBPP in 1. odst. 8. čl. ZSVarPre).

5.Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah: (1) da tožnica živi sama, (2) da tožnica po podatkih FURS mesečno razpolaga s skupno 706,84 EUR dohodka, ki ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, (3) da ima tožnica v lasti motorno vozilo znamke Hyundai i30, letnik 2022, katerega vrednost glede na javno dostopne podatke na avto.net znaša približno 15.000,00 EUR, pri čemer se skladno z drugo točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice upošteva le 1.423,36 EUR, (4) da je bilo stanje na transakcijskem računu tožnice, ki je odprt pri Hranilnici d.d., na dan 24. 10. 2024 +4.584,66 EUR.

6.Odločitev o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev je sodišče oprlo na ugotovitev, da tožnica na transakcijskem računu razpolaga z več kot 4.500,00 EUR prihrankov. Zato lahko, po presoji sodišča prve stopnje, plača sodno takso v višini 621,00 EUR takoj in v enkratnem znesku. Po plačilu sodne takse bodo tožnici na računu ostala sredstva v višini vsaj 3.900,00 EUR, njeni mesečni dohodki ter motorno vozilo bodo ostali nedotaknjeni, njeno preživljanje pa tako ne bo ogroženo. Sodišče je v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo, da bi tožnica te prihranke že porabila, če bi bil njen finančni položaj res tako slab, da se ne bi zmogla preživljati.

7.Pritožba ne izpodbija odločitve sodišča, da tožničini prihranki v višini 4.584,66 EUR utemeljujejo zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Pritožnica se strinja tudi z ugotovljenim stanjem na njenem transakcijskem računu na dan 24. 10. 2024. Navaja, da je ta sredstva prejela kot odpravnino ob upokojitvi. Pojasnjuje pa, da jih je porabila za popravilo zob. Že iz tožbe naj bi bile razvidne poškodbe, ki jih je utrpela zaradi nasilja s strani toženca, od katerega s tožbo zahteva plačilo odškodnine. Kot dokaz je tožnica pritožbi priložila dva računa, izdana s strani X., d.o.o. Račun z dne 19.1.2024 je bil izdan za storitev „I. obrok za stomatološko protetično storitev na implantantih“ in se glasi na znesek 2.000,00 EUR. Račun z dne 16.9.2024 pa je bil izdan za „Kirurški poseg implantacija, sinus lift, bond bone“ in „Implantacija v3“ v skupnem znesku 2.500,00 EUR.

8.Pritožbena navedba, da je tožnica prihranke porabila za plačilo navedenih računov, je dopustna pritožbena novota (1. odst. 337. čl. ZPP). Da bo prihranke porabila za zdravljenje, bi sicer morala tožnica, ki kot taksna zavezanka nosi trditveno in dokazno breme glede pogojev za taksno oprostitev (212. čl. ZPP v zvezi s 3. odst. 1. čl. ZST-1), podati v predlogu za taksno oprostitev. Vendar tožnica v pritožbi navaja, da je sporna sredstva prejela kot odpravnino ob upokojitvi. Iz pritožbi priložene plačilne liste za mesec september 2024 izhaja, da je bila odpravnina v višini 4.725,78 EUR izplačana 15. 10. 2024. Ta sredstva je torej prejela po vložitvi predloga 10. 10. 2024 in preden je sodišče 24. 10. 2025 pridobilo podatke o njenem premoženjskem stanju. Ob vložitvi predloga se torej še ni mogla opredeliti do bodočih prilivov na transakcijski račun oziroma njihovi porabi.

9.Tožnica je lahko v pritožbi navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze vezano na premoženje, pridobljeno po vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse. Vendar pa ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin, ki upravičujejo taksno oprostitev. Po presoji pritožbenega sodišča tožnica ni dokazala, da je sporna sredstva res porabila in za kaj. Iz predloženih računov je razvidno le, da sta naslovljena na tožnico, kdaj sta bila izdana in za kakšen denarni znesek. Ne dokazujeta pa, da je tožnica računa res (v celoti) plačala in da ju je plačala sama. To bi lahko tožnica brez težav dokazala s predložitvijo potrdila o plačilu računov ali z izpisom prometa na transakcijskem računu, ki bi izkazoval plačilo izvajalcu storitev oziroma tožničin dvig gotovine v znesku, s katerim bi tožnica lahko plačala posamezen račun. Glede na navedeno ni mogoče ugotoviti, ali je tožnica sploh porabila (celotna) sporna sredstva in za kaj.

10.Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da tožnica ni konkretizirano navajala, kakšne poškodbe zob je utrpela in kakšen je bil obseg zdravljenja, za katerega je priložila navedena računa. Pritožba le skopo navaja, da je sredstva porabila za popravilo zob (in da prilaga računa) ter da so iz tožbe razvidne poškodbe, ki jih je utrpela zaradi nasilja s strani toženca. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da v tožbi in predlogu za oprostitev plačila sodne takse z dne 10. 10. 2024 ni navedb o poškodbah zob. Med poškodbami je tožnica navajala počeno čeljust in ličnico (poleg poškodb na mestih, ki se ne nahajajo v bližini zob), poškodb zob pa ni zatrjevala. Prav tako ni navajala, da bi se zdravila prav zaradi poškodb zob in stroškov morebitnega zdravljenja takšnih poškodb ni vključila v tožbeni zahtevek iz naslova premoženjske škode. Tožbi in predlogu tudi ni priložila obravnavanih računov, čeprav sta bila izdana veliko pred vložitvijo tožbe in predloga. Konkretne poškodbe zob oziroma storitve zaradi njihovega zdravljenja tudi niso jasno razvidne iz predloženih računov. Mogoče je razbrati le, da gre za posege v zvezi z implantanti. Prav tako ne gre spregledati, da se računa glasita na zneska v skupni višini 4.500,00 EUR, kar skoraj povsem ustreza spornim tožničinim prihrankom. Vse navedene okoliščine (odsotnost tožničinih navedb v tožbi in predlogu, nekonkretiziranost pritožbenih navedb, čas predložitve računov, skopi podatki računov in skoraj popolno ujemanje zneskov na računih s spornimi prihranki) pa po presoji pritožbenega sodišča zbujajo dvom v resničnost pritožbenih navedb in verodostojnost priloženih računov.

11.Pritožbene navedbe, da vrednost tožničinega vozila znaša 13.990,00 EUR in ne 15.000,00 EUR (kar tožnica dokazuje s predložitvijo pogodbe o nakupu vozila), za odločitev niso bistvenega pomena. Sodišče prve stopnje je glede na podatek o tožničinih prihrankih ocenilo, da bodo njeni mesečni dohodki in vozilo kljub plačilu sodne takse ostali nedotaknjeni, vrednost vozila pa tako ni vplivala na odločitev. Ker niso utemeljene pritožbene navedbe glede tožničinih prihrankov, tudi navedbe glede vrednosti vozila niso bistvenega pomena za odločitev o pritožbi in jih pritožbeno sodišče ni vsebinsko obravnavalo.

12.Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da je tožničino preživljanje odvisno samo od pokojnine, zato bi se ob rednih in izrednih stroških bivanja v hiši s plačilom sodnih taks bistveno zmanjšala njena sredstva za preživljanje. Kot pojasnjeno, so bili za izpodbijano odločitev odločilni tožničini prihranki, ne dohodki. Pri tem so povsem nekonkretizirane navedbe tožnice o izrednih stroških – okvara peči za gretje. To dejstvo pritožba navaja brez kakršnihkoli pojasnil o višini teh stroškov in morebitnih plačilih za popravilo. Pritožbi tudi niso priloženi nobeni dokazi o izrednih stroških.

13.Ker tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin navedenih v 3. odst. 11. čl. ZST-1, ki so odločilne za uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse, so pritožbeni očitki neutemeljeni in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).

-------------------------------

1Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre)

2Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)

3Zakon o pravdnem postopku (ZPP)

4Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre)

5Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)

Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami

Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami

Ur. l. RS, št. 61/10, s spremembami in dopolnitvami

Ur. l. RS, št. 62/10, s spremembami in dopolnitvami

Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. aprila 2024 znaša 484,88 EUR.

Zakon o brezplačni pravni pomoči, Ur. l. RS, št. 48/2001, s spremembami in dopolnitvami

V relevantnem trimesečnem obdobju je prejemala plačo v povprečni mesečni višini 274,09 EUR, 430,43 EUR nadomestila iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v mesecu juliju je prejela dohodek iz oddajanja premoženja v najem v višini 3,64 EUR ter v mesecu avgustu je prejela dohodek iz naslova bonitet v višini 3,34 EUR.

V izpodbijanem sklepu je po očitni pomoti navedena 3. točka istega člena.

Šteti je namreč, da so ji bili podatki o prilivih na njen transakcijski račun, ki jih je sodišče prve stopnje z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja pridobilo po uradni dolžnosti (2. odst. 12. čl. ZST-1), znani.

Če bi bilo potrebno upoštevati vrednost tožničinega vozila v višini 13.900,00 EUR, bi se sicer skladno z 2. točko 1. odst. 8. čl. ZUPJS pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice upoštevalo le 413,36 EUR in ne 1.423,36 EUR.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 1, 1/3, 11, 11/6, 12, 12/1, 12a, 12a/1, 12a/2 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 18, 18/1, 18/1-2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 8, 8/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 337, 337/1 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 13/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.