Jedro

Posebnost postopka v sporu majhne vrednosti so tudi določbe 454. člena ZPP, ki uzakonjajo izjemo od načela obligatornosti glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 137,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz I. točke izreka, odločilo je tudi o povrnitvi izvršilnih in pravdnih stroškov (točki II in III izreka).

2. Zoper sodbo se tožena stranka (toženec, pritožnik) pravočasno pritožuje. Navaja, da sodbo izpodbija iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer dodaja, da je ta pritožbeni razlog v pravnem pouku sodnica namenoma izpustila. Navaja, da sta toženec in vabljena priča zoper razpravljajočo sodnico vložila več kazenskih ovadb na NPU, ki še niso bile obravnavane po pristojnem Okrožnem državnem tožilstvu, zato ostajajo v veljavi. Navaja, da nerešene ostajajo tudi kazenske ovadbe zoper poimensko navedene druge sodnice. Narok je bil protizakonito razpisan tudi zato, ker kazenske ovadbe, vložene zoper tožečo stranko in njenega zastopnika zaradi nezakonitih tožb, niso rešene, nerešene pa so tudi vse kazenske ovadbe zoper A. d.o.o., njegove zastopnike ter njegovo pooblaščenko. A. d.o.o. je bil v predmetni zadevi tudi neutemeljeno predlagan za intervencijo, neimenovani predstavnik te družbe pa za zaslišanje priče na naroku za glavno obravnavo. Protizakoniti razpisi narokov za dne 31. 1. 2023, 16. 3. 2023 in 11. 4. 2023 so prejudicirali sprejem sodbe v korist tožeče stranke. Nameravano ponovno odločanje, druga protizakonita procesna ravnanja in nedovoljena povezanost sodeče sodnice z drugimi sodnicami, s tožečo stranko in s A. d.o.o. ter njihovimi odgovornimi osebami, niso v skladu z določbami ZPP. Sodnica z navedbami v sodbi in kriminalist z opustitvijo dolžnih preiskav odrekata pravno varstvo iz kazenskih ovadb. Pravno varstvo na podlagi vloženih in nerešenih kazenskih ovadb je v izključni pristojnosti organov pregona, ki imajo zakonsko pooblastilo za preiskovanje in obravnavanje vloženih kazenskih ovadb. Brezpredmetna je zato navedba v sodbi, da vsebine kazenskih ovadb toženec ne predloži. Vložena in nerešena kazenska ovadba pomeni procesno oviro, da razpravljajoča oziroma sodeča sodnica opravlja nadaljnja procesna dejanja, zato so takšna dejanja nezakonita in brez pravnega učinka, dokler se o njih ne izjasnijo organi pregona. Kot dokaz ponovno prilaga zapisnik glavne obravnave z dne 12. 2. 2020 v pravdi pod P 310/2018, kjer je sodnica narok zardi vložene kazenske ovadbe zoper njo preklicala. Navedbe sodnice v 9. in 10. točki obrazložitve sodbe so brezpredmetne, neresnične in protizakonite. Razpravljajoča sodnica v dokaz priloženenega zapisnika ni hotela upoštevati, tudi navedbe sodnice o zgolj zatrjevanju ne pa dejanski vložitvi več kazenskih ovadb zoper sodečo sodnico so neresnične, saj sta toženec in vabljena priča v dopisih z dne 25. 1. 2023 in 5. 4. 2023 priložila dokazila, ki so brez dvoma potrjevala dejansko vložitev kazenskih ovadb pri NPU. Pri preklicih razpisanih narokov z dne 31. 1. 2023 in 16. 3. 2023 sodnica ne priznava, da je predhodno bila kazensko že ovadena, čeprav je bila v tem dejstvu pravočasno obveščena v dopisih toženca in priče z dne 25. 1. 2023. Iz obeh preklicov je razvidno, da je razlog za preklic naroka 31. 1. 2023 izostalo vabilo toženi stranki, razlog za preklic naroka 16. 3. 2023 pa odsotnost pooblaščenca tožeče stranke zaradi predhodne razpisane obravnave. Krivda za preklicana naroka je na strani sodeče sodnice in tožeče stranke, zato o pripoznavi (zahtevka) ni govora. Ker je predmetno sodbo izdala kazensko ovadena sodnica, je sodba brez učinka in torej nična, toženec pa je tudi ne priznava. Vložene in nerešene kazenske ovadbe zoper sodnico potrjujejo njeno pristranskost v korist tožeče stranke in protizakonito delo oziroma sojenje, zato je pri izdaji sodbe sodelovala sodnica, ki bi morala biti izločena iz procesnega odločanja do ugotovitev in odločitve organov pregona. Tožena stranka zato zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vložene in nerešene kazenske ovadbe zoper sodnico pomenijo, da je pri izdaji sodbe sodelovala sodnica, ki ne more sodelovati pri obravnavi, zato zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vložene in nerešene kazenske ovadbe zoper sodnico pomenijo, da je sodba na podlagi pripoznave izdana v nasprotju z določbami ZPP, zato zatrjuje tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi napačno uporabo materialnega prava. Sodnica je v 9. točki obrazložitve sodbe priznala, da sta toženec in priča 5. 4. 2023 vložila predloga za preklic naroka in opravičilo izostanka z naroka. Sodnica je bila dolžna odgovoriti na dopise toženca in priče, česar pa ni storila. Opustitev odgovora je nezakonita. Nezakonita in brezpredmetna je tudi ugotovitev v točkah 9. in 10. sodbe, da kazenska ovadba ne vpliva na delo sodnice in ne pomeni upravičenega razloga za izostanek tožene stranke z naroka. Razlogi sodbe v 8., 9., 10. in 11. točki obrazložitve so prepozni in neutemeljeni. Sodeča sodnica ni odgovorila na protizakonita ravnanja iz obeh dopisov toženca in vabljene priče in ker pojasnil pred narokom ni podala, ni imela podlage za izvedbo naroka. Narok je zato razpisan protizakonito. Dokaz za to je že navedeni zapisnik z dne 12. 2. 2020 v sporu majhne vrednosti v pravdi P 310/2018, kjer je sodnica razpisala poravnalni narok in narok za glavno obravnavo. Z opustitvijo dolžnega odgovora je kaznivo izsiljevala prihod toženca in priče, ki sta sodnico predhodno kazensko ovadila, pri vabljeni priči na podlagi opravičila 5. 4. 2023 neupravičenega izostanka sploh ni ugotovila. Zaradi odsotnosti odgovora na opravičilo na predlog toženca ter opravičilo priče, zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ker je sodba izdana v nasprotju z določili ZPP, zatrjuje tudi bistveno kršitev postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodnica naroka z zaslišanjem priče B. B. ni opravila, zatrjuje tudi kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodeči sodnici pritožnik očita, da mu ne omogoča sodnega varstva, kar utemeljuje s povezanostjo sodnice z drugimi sodnicami, ki sodijo v drugih zadevah bodisi tožeče stranke zoper toženca bodisi si A. d.o.o. kot tožeče stranke zoper toženca in se sklicuje še na druge z opravilnimi številkami opredeljene pravdne in izvršilne zadeve, pri čemer zatrjuje usklajeno delovanje sodnic med seboj pri obravnavanju posameznih zadev v škodo toženca. Sodnica je tudi protizakonito razpisala pripravljalni namesto poravnalni narok, datum in ura naroka sta nesprejemljiva, zaradi leto in pol trajajočega zavlačevanja, saj namerno onemogočata obrambo brez odvetnika in zadosten čas za obravnavo. Ker sodnica na očitke toženca in vabljene priče v dopisih 25. 1. 2023 in 5. 4. 2023 pred razpisanim narokom 11. 4. 2023 ni podala dolžnega odgovora, toženec zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava ter bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje med predhodno nerešenim vprašanjem in razlogi sodbe. Zatrjuje tudi bistveno kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker pri predhodno nerešenem vprašanju - odločilnem dejstvu obstaja nasprotje med listinami in navedbami v sodbi. Zaradi nezakonito razpisanega naroka tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zato zatrjuje bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena. Zatrjuje tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba temelji na nezakonito razpisanem naroku za dne 11. 4. 2023, nedovoljeni povezanosti sodeče sodnice z poimensko navedenimi drugimi sodnicami, s tožečo stranko in s A. d.o.o. Celje oziroma njihovimi odgovornimi osebami, kar izkazuje znake kaznivega dejanja. Navaja, da iz obrazložitve sodbe v 6. točki izhaja priznanje sodnice, da sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka. Ker je tožeča stranka že v dopolnitvi tožbe prva zahtevala izvedbo naroka za glavno obravnavo s predlaganim zaslišanjem neimenovanih prič, izvedba naroka tako ni bila odvisna od toženca. Ker pogoji iz 316. člena ZPP niso izpolnjeni oziroma zahtevek ni bil pripoznan, toženca določba tretjega odstavka 454. člena ZPP, navedena v 12. in 13. točki obrazložitve, ne zavezuje. Zapisnika o opravljenem naroku in prisotnosti tožeče stranke sodnica ni izkazala in ni vročila. Ker gre za nasprotje med dejstvi v sodbi in vsebino podanih vlog, zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi izdaje sodbe v nasprotju z določbami ZPP zatrjuje tudi kršitev pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter prav tako zmotno uporabo materialnega prava. Ker toženi stranki zapisnik ni bil vročen, sodnica ni izkazala, da je bil dne 11. 4. 2022 narok dejansko opravljen. Pridobitev zapisnika ni obveza stranke, pač pa uradna dolžnost sodnice, saj je edina podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Zapisnik je dolžna poslati tožencu takoj po opravljenem naroku ali najkasneje skupaj z izdano sodbo. To pomeni, da je brezpredmetna navedba v 13. točki obrazložitve, da tožena stranka istega dne ni pristopila na narok. Brez izkazanega zapisnika sodba brez obravnave na podlagi pripoznave zakonsko ne more biti izdana. Brez zapisnika ni dokaza o razglasitvi predmeta obravnavanja in o opravljenem naroku 11. 4. 2023, ni dokaza o prisotnosti vabljene tožeče stranke, ni dokaza o priglašenih stroških tožeče stranke in ni dokaza o dogajanju na naroku, zato je sodba brez pravne podlage in pravnega učinka. Brez izkazane izvedbe naroka so zato vse navedbe podane v 8. do 18. točki obrazložitve sodbe v celoti neutemeljene in brez pravnega učinka. Odsotnost zapisnika pomeni zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj o odločilnem dejstvu, da je bil opravljen narok, obstaja nasprotje med razlogi sodbe in manjkajočim zapisnikom. Zaradi nevročenega zapisnika tožencu, torej odsotnosti zapisnika o opravljenem naroku 11. 4. 2023, sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče preizkusiti, zato toženec zatrjuje tudi bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je sodba na podlagi pripoznave izdana brez izkazanega zapisnika, je izdana v nasprotju z določili ZPP, kar predstavlja kršitev po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec tudi v predmetni pravdi ni pripoznal tožbenega zahtevka do konca glavne obravnave niti do naroka niti v pisni vlogi. Tudi v primeru neopravičenega izostanka iz naroka, kar v predmetnem primeru ne drži, mora biti izpolnjen pogoj pripoznavanja tožbenega zahtevka za izdajo sodbe brez nadaljnje obravnave. To je z navedbo 316. člena ZPP potrdila tudi sodnica v 12. točki obrazložitve sodbe. V predmetnem primeru torej ni izpolnjen pogoj iz 316. člena ZPP ob predpogoju iz 454. člena ZPP. Sodnica ni imela zakonskega pooblastila za izvedbo naroka 11. 4. 2023, kot tudi predhodnih 16. 3. 2023 in 31. 1. 2023, ki jih je preklicala, zato je njena navedba v 13. točki obrazložitve sodbe, da se naroka tožena stranka naroka neupravičeno ni udeležila, kot tudi predhodne navedbe, ki so pripeljale do protizakonite ugotovitve, v celoti neutemeljene. Ker je sodnica izdala sodbo na podlagi pripoznave brez pripoznave tožbenega zahtevka s strani toženca, pritožnik zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na to, da gre po navedbi toženca za krivo sodbo, ki je rezultat kaznivih dejanj iz nerešenih kazenskih ovadb in predstavlja kaznivo dejanje, je neutemeljena tudi navedba sodnice, da je o stroških postopka odločeno na podlagi prvega odstavka 154. člena, ker je tožeča stranka v pravdi uspela. Na podlagi 442. člena v povezavi s 155. členom ZZP so ugotovljeni potrebni izvršilni stroški in potrebni pravdni stroški v celoti neutemeljeni. Toženec izrecno izpodbija še pravdne stroške za zastopanje na naroku 50 točk, saj je zaradi nerešenih kazenskih ovadb, prijavljenih drugih nezakonitih ravnanj ter razpisanega pripravljalnega naroka brez poravnalnega naroka, narok za dne 11. 4. 2023 razpisan protizakonito. Toženec predlaga ugoditev pritožbi in smiselno razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno (zakonito) sojenje.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, za spor majhne vrednosti1. V tovrstnih sporih veljajo nekatera posebna postopkovna pravila, določena v 30. poglavju Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v členih od 442. do 458. Ena od posebnosti v tovrstnih sporih so tudi omejeni pritožbeni razlogi (prvi odstavek 458. člena ZPP), pritožbeni razlogi pa so po določbi tretjega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 454. člena ZPP in 442. člena ZPP omejeni še v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave.

6. Posebnost tovrstnega postopka so tudi določbe 454. člena ZPP, ki uzakonjajo izjemo od načela obligatornosti glavne obravnave. V tretjem odstavku 454. člena ZPP, na katerem temelji tudi izpodbijana sodba na podlagi pripoznave, so določene posledice izostanka z naroka za stranko, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena zahtevala izvedbo naroka. Gre za specialno določbo v tovrstnih sporih, ki določa, da če je izvedbo naroka zahtevala tožeča stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP; če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona; če sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nobena ne pride, čeprav sta bili v redu vabljeni, se šteje, da je tožba umaknjena.

7. Pritožbeno ni sporno, da se toženec za dne 11. 4. 2023 razpisanega naroka za glavno obravnavo ni udeležil. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec na narok pravilno vabljen. Vabilo na narok mu je bilo vročeno, kot potrjujejo tudi spisovni podatki, s fikcijo vročitve2, sodno pisanje pa mu je bilo puščeno v hišnem predalčniku (dne 16. 3. 2023), česar pritožnik ne prereka. Sodišče prve stopnje je skladno s spisovnim gradivom tudi pravilno ugotovilo, da je bil toženec v vabilu pravilno opozorjen na pravne posledice izostanka z naroka3. Vabilo na pripravljalni narok ima podlago v 279.c členu ZPP, ki se v sporih majhne vrednosti uporablja na podlagi 442. člena ZPP. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o nepravilnem vabilu na pripravljalni namesto poravnalni narok. Toženec je imel od prejema vabila za pripravo na narok tudi zagotovljenih več kot 15 dni časa (člen 280/2 v zvezi s 442. členom ZPP), zato je neutemeljen pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da razlog, ki ga je toženec navedel v vloženem predlogu 5. 4. 2023 za preklic naroka in opravičilu izostanka z razpisanega naroka, ne predstavlja upravičenega razloga za neudeležbo toženca na naroku. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da vložena kazenska ovadba toženca (in priče) zoper sodnico, kar ponovno izpostavlja pritožnik v pritožbi, ni razlog, zaradi katerega se toženec ni mogel udeležiti razpisanega naroka. Vložena kazenska ovadba zoper razpravljajočo sodnico tudi ni razlog za preklic in preložitev naroka, pri čemer stališče druge sodnice v drugi pravdni zadevi, na katerega se ponovno sklicuje pritožnik, ni zavezujoče za odločitev v predmetni pravdni zadevi. Kazenska ovadba še ni dokaz, da je bilo v njej naznanjeno kaznivo dejanje storjeno, zato niso pravno upoštevne sicer obširne navedbe pritožnika, s katerimi se zavzema za drugačno stališče. Predlog za stransko intervencijo A. d.o.o., kar tudi izpostavlja, je bil v predmetni zadevi zavrnjen4. Pritožnik tudi zmotno meni, da bi bila sodnica dolžna toženca obvestiti, da predlogu za preklic in preložitev naroka ter opravičilu ne bo sledila. Če sodišče stranke o preklicu naroka ne obvesti, to pomeni, da bo narok opravljen, saj predlog za preklic in preložitev naroka pomeni le prošnjo sodišču, o utemeljenosti katere pa odloči sodišče, ki mu procesna pravila nalagajo, da ustrezen postopek izpelje in o zadevi razsodi.

9. Navedbe pritožnika, s katerimi polemizira o razlogih za preklica narokov za dne 31. 1. 2023 in 16. 3. 2023 niso pravno odločilne, saj je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe bistvena in odločilna oprava naroka, razpisanega za dne 11. 4. 2023. 10. Zapisnik o naroku v spisu5 potrjuje razloge sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je razpisani narok dne 11. 4. 2023 bil opravljen. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da je bila izpodbijana sodba na podlagi pripoznave izdana brez opravljenega naroka in zapisnika o naroku. Ob tem tudi ni utemeljen pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta postopkovna kršitev (protispisnost) je namreč podana takrat, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takšnega nasprotja ni, saj so razlogi izpodbijane sodbe skladni s spisovnim gradivom, ki potrjuje, da je narok 11. 4. 2023 bil opravljen, prav tako pa tudi, da se ga je udeležil le pooblaščenec tožeče stranke, toženec pa se naroka ni udeležil. 11. Sodba sodišča prve stopnje je obrazložena, ima vse potrebne in jasne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in niso v nasprotju z izrekom, ki je razumljiv in brez notranjih nasprotij, zato sodba omogoča pritožbeni preizkus. V pritožbi večkrat očitana postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

12. Okoliščina, da se posamezne pravdne (in tudi izvršilne) zadeve, v katerih so udeležene iste stranke, sočasno vodijo, da jih ali so jih vodile različne sodnice sodišča prve stopnje ali ista sodnica več pravdnih zadev, ne pomeni v pritožbi zatrjevanega dogovorjenega in nezakonitega prepletanja pravdnih postopkov v škodo toženca. Vsaka pravdna zadeva, ki je sodniku dodeljena, predstavlja samostojno zadevo, v kateri opravlja procesna dejanja in odloča na podlagi stanja zadeve in konkretnih spisovnih podatkov.

13. Pritožbeno ni sporno, kar tudi sicer potrjuje spisovno gradivo, da sta izvedbo naroka v svojih dopustnih pripravljalnih vlogah izrecno predlagali obe pravdni stranki. Sodišče prve stopnje pa je skladno s spisovnimi podatki pravilno obrazložilo in poudarilo, da je narok razpisalo izključno iz razloga, ker sta to zahtevali obe pravdni stranki, torej tudi tožena. Pritožnik nepravilno razloguje, da pravne posledice iz tretjega odstavka 454. člena ZPP zadevajo le tožečo stranko, ker je ta prva predlagala narok. Pravna posledica, predpisana v tretjem odstavku 454. člena ZPP za vsako od strank, zadeva vsako od strank, ki je zahtevala izvedbo naroka, torej tudi toženo stranko.

14. Ob določbah 454. člena ZPP je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo utemeljeno in pravilno razpisalo in opravilo v odsotnosti pravilno vabljenega toženca ter tudi skladno z določilom tretjega odstavka 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo. Pri tem je tudi pravilno pojasnilo, da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati6. Zato so neutemeljene večkrat ponovljene pritožbene navedbe in razlogovanja toženca, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave izdalo v nasprotju z zakonskimi določbami.

15. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta postopkovna kršitev je podana takrat, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Kot je bilo že pojasnjeno, je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo dne 11. 4. 2023 opravilo. Zato ta postopkovna kršitev ni podana. Pritožnik očita tudi postopkovno kršitev iz 13. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar tudi to neutemeljeno. Za tako kršitev gre takrat, če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave, pri čemer pa kršitve takšne vsebine pritožnik v pritožbi ne opisuje.

16. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena postopkovna kršitev je podana, če je sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Izpodbijano sodbo je izdala sodnica, ki je opravila tudi glavno obravnavo7. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek o postopkovni kršitvi po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bila sodnica s sklepom predsednika sodišča izločena, niti ni zatrjevanih razlogov iz 1. do 5. točke prvega odstavka 70. člena ZPP.

17. Neutemeljena je tudi pritožba zoper stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje je za odločitev o stroških postopka imelo podlago v določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in jo je tudi obrazložilo. Ni pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje napačno priznalo tožeči stranki stroške udeležbe na naroku. Pravilno se je sklicevalo na določbo 155. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP ter na veljavno Odvetniško tarifo (OT). Skladno z OT je tožeči stranki, ki je zastopana po pooblaščencu – odvetniku, priznalo 50 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo (tar. št. 21/3 OT), saj se je naroka, kot potrjujejo tudi spisovni podatki, pooblaščenec tožeče stranke udeležil. 18. Ob obrazloženem se tako pritožba toženca pokaže za neutemeljeno. Ker sodišče druge stopnje pri pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, ki predstavljajo dopusten pritožbeni razlog in na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

1 Glej člen 443/1 ZPP. 2 Primerjaj določbe člena 142/3, 4 in 5 ZPP; obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, pripeto k list. št. 143 v spisu. 3 Primerjaj 13. točko obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in vabilo narok za toženca na list. št. 146 v spisu. 4 Sklep z dne 19. 5 . 2021 v spisu. 5 Primerjaj: zapisnik o pripravljalnem naroku in naroku za glavno obravnavo z dne 11. 4. 2023 na list. št. 152 v spisu. 6 Primerjaj člen 3/3 ZPP v zvezi s členom 316/2 ZPP. 7 Primerjaj zapisnik o pripravljalnem naroku in naroku za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti pri Okrajnem sodišču v Celju, opravljenem dne 11. 4. 2023 – list. št. 152 v spisu.