Jedro

V ugovoru, ki ga je tožena stranka podala zoper sklep o izvršbi, stroškov ni priglasila, prav tako tudi ne do konca glavne obravnave. Tožena stranka je prvič zahtevala povrnitev izvršilnih stroškov v pritožbi, kar je prepozno, saj bi jih morala zahtevati do konca glavne obravnave.

V tem primeru se je sodišče odločilo v skladu s 3.odstavkom 154. člena ZPP, po katerem mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 28. 03. 2008, opr. št. VL 13020/2008 v 1. odstavku izreka v veljavi za terjatev v znesku 160,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 03. 2010 dalje do plačila (1. točka izreka), razveljavi pa se v delu, za plačilo zakonskih zamudnih obresti od navedenega zneska od 17. 03. 2007 do 11. 03. 2010 in se v tem delu zahtevek zavrne (2. točka). V delu, kjer je toženi stranki naloženo plačilo, se sklep o izvršbi razveljavi ter postopek v tem delu ustavi (3. točka). V veljavi ostane sklep o izvršbi v 4. odstavku izreka glede stroškov v znesku 54,77 EUR, razveljavi pa za znesek 82,15 EUR (4. točka). Sodišče je tudi toženi stranki naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 211,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5. točka).

Zoper 4. in 5. točko izpodbijane sodbe se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku. Sodišču očita, da je tožeči stranki priznalo le 40 % izvršilnih stroškov, priznalo pa ji je vse priglašene pravdne stroške v celoti, kljub temu, da je tožeča stranka le delno (v okviru 40 % zahtevka) uspela s svojim zahtevkom. Navaja, da sodišče ni upoštevalo stroškov, ki jih je imela tožena stranka z ugovorom na sklep o izvršbi v znesku 40,00 EUR sodne takse za ugovor. Predlaga, da bi sodišče tudi v pravdnem postopku uporabilo enak princip pri odločitvi o stroških, kot ga je uporabilo v izvršilnem postopku, to pa je načelo uspeha v pravdi.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru gre za postopek v sporih majhne vrednosti glede na to, da vtoževani znesek ne presega 2.000,00 EUR. V postopkih v sporih majhne vrednosti sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odstavek 458. člena Zakona o pravdnem postopku (1)). Tožena stranka se pritožuje zoper odmero stroškov tako v izvršilnem kot tudi v pravdnem postopku. Sodišču predlaga, da upošteva v izvršilnem postopku tudi stroške, ki so ji nastali z vložitvijo ugovora ter s plačilom sodne takse za ugovor. V pravdnem postopku pa predlaga, da sodišče zavzame enak princip kot ga je zavzelo v izvršilnem postopku in je priznalo strankam pravdne stroške po načelu uspeha v pravdi.

O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (163. člen ZPP). V ugovoru, ki ga je tožena stranka podala zoper sklep o izvršbi, stroškov ni priglasila, prav tako tudi ne do konca glavne obravnave. Tožena stranka je prvič zahtevala povrnitev izvršilnih stroškov v pritožbi, kar je prepozno, saj bi jih morala zahtevati do konca glavne obravnave. Pritožbeni razlog v tem delu zato ni utemeljen. Prav tako pa je neutemeljena pritožba tudi v delu, ko sodišču očita, da bi moralo priznati toženi stranki ustrezen del stroškov skladen z uspehom v pravdi. V tem primeru se je sodišče odločilo v skladu s 3.odstavkom 154. člena ZPP, po katerem mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Tožeča stranka ni uspela zgolj s tistim delom tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti od zneska 160,67 EUR od 17. 03. 2007 do 11. 03. 2010. V ostalem je s tožbenim zahtevkom v celoti uspela. Pred tem je delno umaknila tožbo, s tistim delom zahtevka, s katerim ni uspela, pa posebni stroški niso nastali. Glede na vse okoliščine primera je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno uporabilo merilo iz 3. odstavka 154. člena ZPP in se odločilo pravilno. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007, UPB-3 in45/2008, v nadaljevanju ZPP.