Jedro

Težko popravljiva škoda je zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe, ki jo mora izkazati predlagatelj začasne odredbe. Po določbi 20. oziroma 122. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) so odločbe davčnega organa (praviloma) izvršljive takoj. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje že sodišče prve stopnje pomeni, da je odložitev izvršitve odločbe v teh zadevah načeloma v nasprotju z javnim interesom. Zato je plačilo davčnega dolga splošna obveznost in je v javnem interesu, da se čimprej izterja. Okoliščin, ki bi bile močnejše od javnega interesa in ki bi utemeljeno opravičevale odložitev izvršbe izpodbijane odločbe, pa tožeča stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izkazala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi določb 32. člena ZUS-1 zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadržala izvršitev odločbe tožene stranke z dne 19.2.2007 v zvezi z odločbo Davčnega urada Kranj z dne 23.4.2002, s katero ji je bilo naloženo plačilo davka na dodano vrednost v višini 82,434.867,00 SIT za obdobje od maja 2000 do novembra 2001 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izvršljivosti prvostopne odločbe.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni zakonski pogoji po 2. odstavku 32. člena ZUS-1, saj tožeča stranka s sklicevanjem na pravne posledice, ki naj bi nastale zaradi dodatne davčne obremenitve, glede na njen celoletni prihodek, ne izkazuje verjetnosti nastanka težke popravljive škode, ki je izpolnitev davčnih obveznosti na podlagi izvršljivih odločb sama po sebi ne predstavlja. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se obvezna javna dajatev čim prej izterja, bi morala tožeča stranka za odložitev izvršbe izpodbijane odločbe izkazati okoliščine, ki bi bile močnejše od podanega javnega interesa, ob tem, da bi tudi konkretno morala navesti okoliščine o nastanku težko popravljive škode, česar pa ni izkazala.

Tožeča stranka v pritožbi, ki jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, navaja, da so bilance za leti 2004 in 2005 javno dostopne vsakomur na spletnem portalu. Zato ni podlage, da jih naslovno sodišče ocenjuje za neverodostojne, češ da niso podpisane. Prilaga bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za leto 2006, s katerima ob vložitvi tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe ni razpolagala. Iz predloženih listin naj bi izhajalo, da bi z izvršitvijo izpodbijanih odločb nastala težko popravljiva škoda, posledično blokada računa, odpuščanje delavcev, prenehanje poslovanja, ob tem da se ukvarja z dejavnostjo, ki je sezonsko pogojena. Kljub temu, da ves čas spremlja svojo likvidnost in posluje po načelu gospodarske previdnosti ter likvidnega in solventnega stanja, bo v trenutku postala zadolžena in nelikvidna, kar naj bi imelo za posledico najverjetneje njen stečaj oziroma prisilno likvidacijo. Vsa omenjena dejstva in predvidevanja so bila sodišču prve stopnje sicer posredovana, vendar pa jih zaradi napačnega materialno pravnega prepričanja, da tožeči stranki ne bo nastala težko popravljiva škoda, ni ugotavljalo in ni presojalo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in zakonito, ko je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode in tudi ne, da odložitev izvršitve akta ne nasprotuje javni koristi.

Na podlagi določbe 2. odstavka 32. člena ZUS-1 lahko sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča le zatrjevanje tožeče stranke, da naj bi izvršitev sporne odločbe povzročila stečaj oziroma prisilno likvidacijo družbe in splošne trditve o negativnih posledicah izvršitve, za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izvršitev sporne odločbe, ne zadostuje. Trditveno podlago predloga za izdajo začasne odredbe bi morala tožeča stranka konkretno opredeliti z okoliščinami o nastanku težko popravljive škode, ki bi jih bilo mogoče prepričljivo preizkusiti. Zgolj pavšalne navedbe in predložene listine (podatki o plačilni sposobnosti in zaključne bilance) pa nastanka težko popravljive škode ne izkazujejo.

Po presoji pritožbenega sodišča prav tako ni izpolnjen pogoj, ki se nanaša na javno korist. Po določbi 20. oziroma 122. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) so odločbe davčnega organa (praviloma) izvršljive takoj. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje že sodišče prve stopnje pomeni, da je odložitev izvršitve odločbe v teh zadevah načeloma v nasprotju z javnim interesom. Zato je plačilo davčnega dolga splošna obveznost in je v javnem interesu, da se čim prej izterja. Okoliščin, ki bi bile močnejše od javnega interesa in ki bi utemeljeno opravičevale odložitev izvršbe izpodbijane odločbe, pa tožeča stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izkazala.

Spoštovanje načela likvidnega in solventnega poslovanja, kapitalske ustreznosti ter sprejemanja ukrepov za zagotovitev kapitalske ustreznosti kapitalske družbe ni odvisna od tveganj, ki jih poslovanje prinaša, temveč je obveznost poslovati v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju podjetij in poslovno finančnimi načeli.

Ker tudi po presoji pritožbenega sodišča pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.